Nihonii

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
113
3
18
32
32
18
8
2
Nh
(286)
Nihonii
Nihonijan atoman model'.

Nihonii (Nhnihonium latinan kelel) om 113nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om koumandestoštkümnendes gruppas, tabluden seičemendes periodas.

Ei ole nihonijad londuses. Se om transaktinoidine ratud element.

Avaidusen istorii da nimi[redaktiruida | redaktiruida purde]

Venämalaižiden tedomehiden grupp avaiži nihonijan Dubnas vl 2004. Sil-žo vodel ripmata heišpäi japonijalaižiden tedomehiden grupp RIKEN-institutaspäi (Vako, Tokion ezilidn) sai nihonijad cinkan da vismutan südäitukuiden vilul ühtištusen reakcijal (seižujan platan bombardiruindal). IUPAC andoi prioritet japonijalaižile, sikš miše heiden elementan samižen mahtuz om kaikile nägui. Vn 2016 28. päiväl kül'mkud IUPAC vahvišti elementan nimitusen Japonii-valdkundan nimen mödhe (日本 lugetas nihon vai nippon), sihesai kucuihe sidä Ununtrii-nimeks (Uut).

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Nihonii om radioaktivine metall päličmänendata. Kristalline segluz om geksagonaline kinged (endustuz).

Atommass — 286. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 16,0 g/sm³ (ezimeletaden). Suladandlämuz — 700 K (430 C°, ezimeletaden). Kehundlämuz — 1430 K (1160 C°, ezimeletaden).

Vodele 2010 kaik om 6 avaitud izotopad 278, 282..286 atommassanke, izomärid ei ole. Kaikiš hätkemban eläjan nihonii-286-izotopan pol'čihodamižen pord om 9,5 sekundad.

Himižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Nihonii voib olda endištajal, mugažo muigotajal, boran alagruppan toižiš elementoišpäi erineden. Lugustusen mödhe, reakcijan mahtuz linneb vähemb mi tallijal, seičemenden tazopindan elektronad ližatas tarbhašt ionizacijan täht energijad. Muigotandmärad (ezimeletaden): +5, +3, +1 i −1.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]