Astat

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Astat
85
0
7
18
32
18
8
2
At
209,9871
Astat

Astat (Atastatium latinan kelel, amuižgrekan kelen ἄστατος-sanaspäi — «seižmatoi», «stabilitoi») om 85nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om seičemendestoštkümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — seičemenden gruppan päalagruppas), tabluden kudendes periodas.

Astat om kaikiš harvemb himine element Man kores, vähemb mi 1 gramm kaikes kores, uranan čihodamižen rezul'tat. Amerikalaižed Deil Korson-, Kennet Makkenzi- i Emilio Segre-fizikantedomehed avaitihe astatad-211 Kalifornižes universitetas vl 1940 vismutan bombardiruindal al'faheničuil. Vll 1943−1946 löuzihe astatad londuseližiš-ki palaižiš.

Astat om radiotoksine, luja morim!

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Puhtaz astat normaližiš arvoimižiš — stabilitomad muzasinižed kristallad. Astatan fizižed ičendad tetas pahoin, sikš miše tedomehil ei ole necen elementan sättujad verdad i lujan radioaktivižusen tagut. Tetas, miše se om galogen, no avaidab metallan-ki ičendoid. Kristalline segluz om kubine tahkoncentriruidud (ezimeletaden).

Atommass — 209,9871. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 6,35±0,15 g/sm³. Suladandlämuz — 575 K (302 C°). Kehundlämuz — 610 K (337 C°).

Elemental om 33 stabilitont izotopad 191..223 atommassanke i 23 izomärad. Londuseližiden 215At, 218At i 219At T½ om lühüdamb mi üks' minut. Astat-210-izotopan pol'čihodamižen pord om kaikiš hätkemb — 8 časud 6 minutad, mugažo pord om hätkemb 211- (7,21 časud) i 209- (5,41 časud) izotopoil.

Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Astat-211 om substancii rakanvastaižen terapijan tagut.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]