Cirkonii

40	0 0 2 10 18 8 2
Zr 91,224
Cirkonii

Cirkonii (Zr — zirconium latinan kelel) om 40nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om nelländes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — nelländen gruppan laptalagruppas, IVB), tabluden videndes periodas.

Ühthine ümbrikirjutand

Element om levitadud londuses, pala Man litosferas — 170..250 grammad tonnas.

Germanine Martin Genrih Klaprot-himik avaiži cirkonijan vl 1789. Ročine Jöns Jakob Bercelius-himik sai cirkonijad joudjas metalližes nägus ezmäižen kerdan vl 1824^[1]. Mülüb mineraloihe gafnijan ühtes.

Biologišt rolid ei ole, segoitamatomad vedes cirkonijan ühtnendad oma inertižed himižešti bioümbrištos. Metall sättub proteziruimha luid i hambhid.

Fizižed ičendad

Cirkonii om plastine hoštai hobedaižvauged metall. Pölü palab i poukahtub il'mas. Metall oleskeleb kahtes kristalližes modifikacijas järgeližel painudel: α-Zr geksagonaliženke seglusenke kändase β-cirkonijaks kubiženke seglusenke 863 C° (ližasegoitusita) lämudel.

Atommass — 91,224. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 6,506 g/sm³. Suladandlämuz — 2128 K (1855 C°). Kehundlämuz — 4650 K (4377 C°).

Londuseline cirkonii kogoneb vides izotopaspäi, nell' oma stabiližed i üks' om vähäradioaktivine: ⁹⁰Zr (51,46 %), ⁹¹Zr (11,23 %), ⁹²Zr (17,11 %), ⁹⁴Zr (17,4 %), ⁹⁶Zr (2,8 %, T_½=2,3 × 10¹⁹ vot, kändase molibdenaks). Tetas mugažo 28 ratud radioaktivišt izotopad 78..89, 93, 95, 97..110 atommassanke, i kuz' izomärad. Kaikiš hätkembad čihodajad oma ⁹³Zr-izotop 1,61 mln vozid pol'čihodamižen pordonke, ⁸⁸Zr (T_½=83,4 päivest) i cirkonii-95 (64 päivest). Radioaktivižed izotopad hajetas β- i protonižen (nomer 79, 81, 83), β- i neitronižen (nomer 105) vai muite β-čihodamižen (kaik toižed) kal't, kändasoiš ittrijaks vai niobijaks, izotopad 79, 81, 83 — ittrijaks i stroncijaks.

Kävutand

Ottas kävutamižhe metallurgijas legiruindližaduseks. Vajehtadas hüväsuguižid metalloid tehnikas. Tehtas astjoid, südäitukuižiden reaktoriden paloid, muiktusenvastašt mašiništod. Kävutadas praznikambuškelusen šlibakoikš, palab teravas i läz savuta.

Londuseližed varad oma keskitadud Avstralijas, Suviafrikan Tazovaldkundas, Venämas (mail'man kümnendez, om äi Kolan pol'sarel), AÜV:oiš, Brazilijas, Indijas.

Homaičendad

↑ Veneckii S. I. Цирконий (Cirkonii) // Рассказы о металлах (Sanutesed metalloiš). — M.: Metallurgija, 1979. — 240 lp. — 60 000 egz. (ven.)

Irdkosketused

Cirkonii Vikiaitas

[1] Veneckii S. I. Цирконий (Cirkonii) // Рассказы о металлах (Sanutesed metalloiš). — M.: Metallurgija, 1979. — 240 lp. — 60 000 egz. (ven.)

[1]