Cezii

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Cezijan kristallad.
55
0
1
8
18
18
8
2
Cs
132,90545
Cezii

Cezii (Cscaesium latinan kelel) om 55nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om ühtendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — ühtenden gruppan päalagruppas), tabluden kudendes periodas.

Element om lujas harv londuses, sikš se om kalliž. Pala Mankores — 3,7 grammad tonnas. Germanijalaižed himikad Robert Bunzen i Gustav R. Kirhhof avaižiba cezijan vl 1860 spektraližen analizan abul. Nimitihe latinižen caesius-sanan mödhe «taivazma» znamasižiden jonoiden tagut elementan spektras.

Cezii om toksine vähän, sen solad oma toksižed, cezii-137 — radiotoksine. Antidot — «Ferrocin»-zell' Berlinan azurinke aktivižeks komponentaks.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Cezii om pehmed hobedaižpakuine muglmetall. Puhtaz cezii lujas koskub kuldha, no vauvhemb. Element om paramagnetik. Kristalline segluz om kubine mülükeskustoittud.

Atommass — 132,90545. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 1,873 g/sm³. Suladandlämuz — 301,7 K (28,5 C°). Kehundlämuz — 944 K (671 C°).

Londuseline cezii kogoneb üks'jäižes stabiližes 133Cs-izotopaspäi. Tetas 39 ratud radioaktivišt izotopad 112..132, 134..151 atommassanke, i 22 izomärad.

Himižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Metall om kaikiš aktivižemb päiči francijas, no ani ei ole londuses jäl'gmäšt. Muigotub il'mas süttundanke, reagiruib vedenke poukahtuden, segoitab järgelišt stöklad. Eile reakcijoid azotanke normaližiš arvoimižiš.

Cezii om vägev katalizator.

Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ottas kävutamižhe metallad medicinas i himižes tegimištos, cezijan ühtnendoid — optikas, akkumulätoraks, elektrolampoikš. Läz 70 tuhad tonnoid om vahvištoittud mail'man löudmižsijiš. Sadas 9 tonnad vodes. Kaikiš znamasižemb sai om Kanad, cezijan mail'man varoiden seičeme kümnendest kaičese sen Tanko-löudmižsijas.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]