Mine sisu juurde

Kadmii

Vikipedii-späi
Kadmijan brusut (irguz 99,999 %) kubižen santimetran kohtha
48
0
0
2
18
18
8
2
Cd
112,411
Kadmii

Kadmii (Cdcadmium latinan kelel) om 48nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om kahtendestoštkümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — kahtenden gruppan laptalagruppas, IIB), tabluden videndes periodas.

Ühthine ümbrikirjutand

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Element om harv Man kores, 130 mg tonnas. Germanine Fridrih Štromajer-himik avaiži kadmijan vl 1817, nimiti sidä Amuižen Grekanman Kadm-personažan mödhe. Sadas cinkan kivendon ümbriradmiženke, läz 20 tuhad tonnoid vodes, makstihe 3 US$ kilogrammas vn 2011 elokus.

Kadmii da sen ühtnendad oma morijad. Metall om kancerogenine.

Fizižed ičendad

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Kadmii om pehmed tagokaz plastine hobedaižvauged päličmänendmetall. Kristalline segluz om geksagonaline. Kadmiikaluine ližadusita räzäidab koverduses tinan kartte.

Atommass — 112,411. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 8,65 g/sm³. Suladandlämuz — 594,22 K (321,07 C°). Kehundlämuz — 1040 K (767 C°).

Londuseline kadmii kogoneb kahesas stabiližes izotopaspäi, niišpäi kaks' oma radioaktivižed vähän: 106Cd (1,25 %), 108Cd (0,89 %), 110Cd (12,47 %), 111Cd (12,8 %), 112Cd (24,11 %), 113Cd (12,23 %, T½ = 8,04 × 1015 vot, kändase indijaks), 114Cd (28,75 %), 116Cd (7,51 %, T½ = 2,8 × 1019 vot, kändase tinaks). Niiden ližaks tetas 30 ratud radioaktivišt izotopad 95..132 atommassanke da kaks'toštkümne izomärad. Kaikiš hätkemban 109Cd-izotopan pol'čihodamižen pord om 461,4 päivest, sid' 115Cd (T½=53,5 časud) i kadmii-107 (6,5 časud), mugažo 113mCd-izomär (T½= 14,1 vot), 115mCd-izomär (44,6 päivest) i 117mCd-izomär (3,36 časud). Radioaktivižed izotopad hajetas β- i protonižen (nomerad 97, 98), α, β- i protonižen (nomer 99), β- i neitronižen (nomer 130) vai muite β-čihodamižen (kaik toižed) kal't, kändasoiš hobedaks vai indijaks, izotop 97 — hobedaks i palladijaks, kadmii-99 — hobedaks, palladijaks i rodijaks.

Ottas kävutamižhe kadmijan kaht videndest metalližtegesiden korrozijanvastaižeks krepindaks. Ližatas elementad alendamha tinadusen lämut i juvelirižes tehmižes. Tehtas mineraližid mujuid kadmijan sul'fidoišpäi i selenidoišpäi. Kävutadas akkumulätorbatarejiden elektrodikš. Hüvä termoelektrine material. Kadmijan ftoroborat om tarbhaine flüs alüminijan tinadusen täht.