Lantan

Lantan

57	0 2 9 18 18 8 2
La 138,90547
Lantan

Lantanan spektran nägui pala

Lantan (La — lanthanum latinan kelel) om 57nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om koumandes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — koumanden gruppan laptalagruppas), tabluden kudendes periodas.

Ühthine ümbrikirjutand

Ročilaine Karl Gustav Mozander-himik sai lantanad ezmäižen kerdan vl 1839. Nimitihe Jöns Jakob Bercelius-himikan taričendan mödhe, amuižgrek.: λανθάνω-sana znamoičeb «peitan» avaidusen pit'kan ten tagut.

Element om kaikiš levedambiden keskes harvoiš mametalloišpäi londuses, mülünd Man kores — 29 grammad tonnas, merivedes — 2,9 × 10⁻⁶ mg/L. Koncentriruiše cerijanke, sadas cerijad, sid' lantanad, prazeodimad i neodimad ekstrakcijal.

Fizižed ičendad

Ireg lantan om pehmed tagokaz notked hobedaižvauged mametall, väll' paramagnetik. Se oleskeleb koumes kristalližes modifikacijas: α-La geksagonaliženke seglusenke, β-La vas'kenvuiččenke kubiženke seglusenke da γ-La raudanvuiččenke kubiženke mülücentriženke seglusenke. Lantanan üks' mülü absorbiruib vezinikan 400 mülühüsai.

Atommass — 138,90547. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 6,162 g/sm³. Suladandlämuz — 1193 K (920 C°). Kehundlämuz — 3737 K (3464 C°).

Londuseline lantan kogoneb kahtes izotopaspäi: radioaktivine ¹³⁸La (0,089%, 1,02 × 10¹¹ vot pol'čihodamižen pordonke) i stabiline ¹³⁹La (99,911%). Tetas mugažo 37 ratud radioaktivišt izotopad 117..137, 140..155 atommassanke, i 12 izomärad, kaikiš hätkemb čihodai om ¹³⁷La-izotop (T_½=60 tuhad vozid).

Himižed ičendad

Om korktanke himiženke aktivižusenke. Muigotandmärad: +3, +2, +1. Lantan pojav 14 jäl'geližhe elementha himižil ičendoil.

Irdkosketused

• Lantan webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz lantanas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)