Mine sisu juurde

Moskovii (himine element)

Vikipedii-späi
Moskovii
115
5
18
32
32
18
8
2
Mc
(289)
Moskovii

Moskovii (Mcmoscovium latinan kelel) om 115nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om videndestoštkümnendes gruppas, tabluden seičemendes periodas.

Ei ole olmas moskovijad londuses. Se om transaktinoidine ratud element.

Avaidusen istorii da nimi[vajehta | vajehtada tekst]

Venämalaižiden tedomehiden grupp (amerikaižen Livermoran labiratorijan ühtnendanke) avaiži moskovijan Dubnas vn 2003 kezal, sintezirui 287- i 288-izotopoid americijaspäi i kal'cijaspäi. Voziden 2004−2005 kodviš Dubnan tedomehed tedoižiba moskovijan čihodamižen čepiišt i vahvištiba avaidust, vll 2010−2011 sinteziruiba 289-izotopad sil-žo südäitukreakcijal. Vn 2016 28. päiväl kül'mkud IUPAC vahvišti elementan nimitusen Moskvan ümbrišton vanhan nimen mödhe (Moskovii, ven.: Московия), kus Dubn-lidn om saudud, sihesai kucuihe sidä Ununpentii-nimeks (Uup) da eka-vismutaks.

Moskovii sädase tennessinan α-čihodamižes mugažo.

Fizižed ičendad[vajehta | vajehtada tekst]

Moskovii om radioaktivine, ezimeletaden päličmänendatoi metall.

Atommass — 289. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 13,5 g/sm³ (ezimeletaden). Suladandlämuz — 670 K (400 C°, ezimeletaden). Kehundlämuz — 1400 K (1130 C°, ezimeletaden).

Vodele 2021 kaik om viž avaitud izotopad 286..290 atommassanke, izomärid ei ole. Kaikiš hätkemban moskovii-290-izotopan pol'čihodamižen pord om 0,65 sekundad. Kaik izotopad kändasoiš nihonijaks α-čihodamižes.

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]


Irdkosketused[vajehta | vajehtada tekst]