Italii

Italijan Tazovaldkund
Repubblica Italiana
Flag;	Valdkundznam;
Pälidn	Rim
Eläjiden lugu (2018)	62,246,674 ristitud
Pind	309,547 km²
Kel'	italijan
Valdkundan pämez'	Serdžo Mattarella
Päministr	Džordža Meloni
Religii	hristanuskond
Valüt	evro (€) (EUR)
Internet-domen	.it
Telefonkod	+39
Aigvö	tal'vel UTC+1,; kezal UTC+2

Italii (italijan kelel: Italia [iˈtaːlja]), täuz' oficialine nimituz — Italijan Tazovaldkund (ital.: Repubblica Italiana [reˈpubblika itaˈljaːna]), om valdkund Suvievropas, Adriatižen, Tirrenižen, Ionižen meriden da Keskmeren randal. Valdkundan pälidn da kaikiš suremb lidn om Rim.

Vspäi 1949 Italii om PAKO:n ühtnijan (üks' alusenpanijoišpäi), vspäi 1958 EÜ:n ühtnijan (mugažo om ühteks alusenpanijoišpäi).

Istorii

Amuižen aigan Rimalaine imperii šingotaškanzihe nügüdläižen Italijan territorijaspäi.

Vn 1861 17. päiväl keväz'kud ühtenzoittihe Italijan palad ühthižhe valdkundha. Italii kändihe tazovaldkundaks (monarhijan jäl'ghe) vn 1946 2. päiväl kezakud.

Vn 1947 27. päiväl tal'vkud Konstitucižen Suiman ühtnijad vahvištihe jäl'gmäšt valdkundan Konstitucijad^[4]. Se tuli väghe vn 1948 1. päiväl sulakud, om olmas vn 2006 znamasižidenke vajehtusidenke kaiken rahvahan referenduman jäl'ghe.

Geografijan andmused

Italii otab nenid territorijoid: Apenniniden pol'sar', Balkaniden pol'sar' (pen't palad), Padanan tazangišt, Al'piden suvipautked, Sicilii- da Sardinii-sared, severz'-se penid sarid. Pind penita sarita — 301 230 km².

Italii om mavaldkundröunoiš Francijanke lodehes (röunan piduz — 476 km), Šveicarijanke (698 km) da Avstrijanke (404 km) pohjoižes, Slovenijanke pohjoižpäivnouzmas (218 km), südäiröunad San Marinonke (37 km) da Vatikananke (koume kilometrad). Ühthine röunoiden piduz — 1836 km. Randanpird (saridenke) om 7600 km.

Valdkund om mägekaz ičeze enambuses. Sen kaikiš korktemb čokkoim sijadase röunal Francijanke — Monblan-mägenpä, 4808 m ü.m.t. kortte. Apenniniden pol'saren kaikiš korktemb čokkoim om Korno Grande-mägi, 2914 metrad ü.m.t.. Kaikiš pidemban Po-jogen piduz om 682 km. Kaikiš järedamb järv om Gard-järv.

Klimat om Keskmeren subtropine. Al'pad ei pästkoi pohjoižtulleid Italijha, sigä meren valatoituz lujeneb.

Londuseližed pävarad oma londuseline gaz, kivihil', bitum, boksitad, marganc, kaliisol.

Politine sistem

Ohjandusen form om decentralizuidud unitarine konstitucine parlamentine tazovaldkund äjiden partijoiden sistemanke. Valdkundan pämez' om prezident (ital.: Presidente della Repubblica). Parlamentan Kodiden ühthižen ištundan aigan valitas prezidentad seičemeks vodeks. Erindprezident kändase Senatan ühtnijaks ičeze elon hätkte. Parlamentan enambusen lider valičese päministraks — Ministrišton ezimeheks (ital.: Presidente del Consiglio dei Ministri), i prezident vahvištab händast radsijha formaližikš. Päministr om radonoigendajan tobmuden pämehen.

Rahvaz valičeb kaks'kodišt parlamentad videks vodeks. Sen üläkodi om Senat (ital.: Senato) 205 ühtnijanke (valitas 200 i pandas vit ristitud elon hätkte), alakodi — Deputatoiden Kodi (ital.: Camera dei Deputati) 400 ristitunke. Kaik om 605 ezitajad parlamentas.

Serdžo Mattarella om prezidentaks, valitihe händast nelländes turas vn 2015 31. päiväl vilukud (665 änid 995:späi), valitihe tošti kahesandes turas vn 2022 29. päiväl vilukud (759 änid 1009:späi). Parlamentan ühtnijoiden edelstrokuižed valičendad oliba vn 2022 25. päiväl sügüz'kud. Džordža Meloni radab päministran vn 2022 redukun 22. päiväspäi. Edeližed päministrad oma Mario Dragi (13. uhoku 2021 — 22. reduku 2022), Džuzeppe Konte (1. kezaku 2018 — 13. uhoku 2021).

Administrativiž-territorialine jagand

Kacu kirjutuz: Italijan administrativiž-territorialine jagand.

Italii jagase 20 agjaks (regionaks, üks'lugu ital.: regione) ičeohjandusenke, niišpäi viž oma avtonomijad. Agjad alajagasoiš 110 provincijaks (üks'lugu ital.: provincia), niišpäi ühesa oma järedad lidnad (üks'lugu ital.: città metropolitana). Provincijad alajagasoiš 8092 kommunaks (üks'lugu ital.: comune). Jagadas kommunid municipaližikš ühtnikoikš (äilugu ital.: municipi, municipalità, zone di decentramento da quartieri). Ühtištadas agjoid vidhe statistižhe regionha.

Eläjad

Italijan eläjad oma italijalaižed. Vl 2017 valdkundan eläjiden lugu oli 60,498,700 ristitud^[5]. Antižen aigan Italijan territorijan ristitišt oli läz 20 mln eläjid. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om nügüd', illegitimižidenke migrantoidenke.

Uskondan mödhe (2010): hristanuskojad — 83,3 % (riman katolikad lujas enambuses), islamanuskojad — 3,7 %, religijatomad — 12,4 %, märhapanendata — 0,6 %.

Toižed järedad lidnad (enamba 500 tuh. ristituid vl 2013, surembaspäi penembha): Milan, Napol', Turin, Palermo, Genui.

Ižanduz

Italii om šingotadud industrialine ma. Ižanduz om koumanz' surtte evrozonas. Vl 2023 valdkundan nominaline kogosüdäiprodukt oli 2,26 trln. US$ ekvivalentas (ühesanz' sija mail'mas, US$38 330 ühtele hengele) vai 3,25 trln. US$ ostmižmahtusen mödhe (13. sija, US$55 140 ühtele hengele). Ižandusen problemad oma znamasine šingotesen erind pohjoižen i suven agjoiden keskes, sured valdkundaline i irdpol'ne velgad (enamba 2,5 trln. US$ ekvivalentas kaikutte). Industrijan päsarakod oma mašinansauvomine, avtosauvomine, aviacine, himižiden substancijoiden tehmine, elektronine tegimišt, sömtegimišt.

Kogosüdäiproduktan palad (vn 2017 andmused): maižanduz 2,1 %, tegimišt 23,9 %, holitišiden sfer 73,9 %. Radnikoiden järgenduz sarakoidme vl 2011: maižanduz 3,9 %, tegimišt 28,3 %, holitišiden sfer 67,8 %.

Vl 2012 valdkundan päeksport oli mehanine mašiništ (läz 25 %) (sidä kesken varapalad, koditehnik), sobad (10 %), avtod (7 %); toine eksport — zelläd, furnitur, tomatpast, vin. Vl 2023 Italijan importan päpala oli mašinansauvomižen produkcii, himižed substancijad, transportine mašiništ, produkcii energetikan täht, mineralad i metallad (päiči raudas), tekstil' da sobad, sömäd i jomad, tabak. Irdpol'žen torguindan päižed partnörad oma Saksanma (Italijan eksportan 11,9 % i importan 15,2 % vl 2023), Francii (eksportan 10,1 % i importan 7,9 %), Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad (eksportan 10,7 %), Ispanii (eksportan 5,3 % i importan 5,5 %), Kitai (importan 8,0 %).

Homaičendad

↑ Italijan ristitišton lugun endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
↑ Edel 1999. vot — italijan lir. Kampion d'Italijas oficialine valüt om šveicarijan frank, no sigä-ki ottas evrod torguindan aigan.
↑ Mugažo .eu kuti EÜ:n ühtnii.
↑ Nügüdläine Italijan Konstitucii Senatan saital (senato.it). (angl.)
↑ Bilancio demografico anno 2017 (dati provvisori) Italia (Italijan ristitišton luguiden endustuz vn 2017 redukus). — Demo.istat.it. (ital.)

Irdkosketused

Italijan prezidentan oficialine sait (quirinale.it). (ital.) (angl.)
Italijan parlamentan oficialine sait (parlamento.it). (ital.)
Italijan ministrišton oficialine sait (governo.it). (ital.)
Italijan Nacionaline statistikan institut (istat.it). (ital.) (angl.)

Italii Vikiaitas

	Evropan valdkundad
	Evropan valdkundad Alamad \| Albanii \| Andorr \| Armenii¹ \| Azerbaidžan¹ \| Avstrii \| Bel'gii \| Bolgarii \| Bosnii da Gercegovin \| Čehanma \| Danii \| Estinma \| Francii \| Grekanma \| Gruzii¹ \| Horvatii \| Irlandii \| Islandii \| Ispanii \| Italii \| Kazahstan¹ \| Kipr¹ \| Latvii \| Lihtenštein \| Litvanma \| Lüksemburg \| Mad'jaranma \| Mal't \| Moldov \| Monako \| Mustmägi \| Norvegii \| Pohjoižmakedonii \| Pol'šanma \| Portugalii \| Ročinma \| Romanii \| San Marino \| Saksanma \| Serbii \| Slovakii \| Slovenii \| Suomenma \| Sur' Britanii \| Šveicarii \| Turkanma¹ \| Ukrain \| Vatikan \| Vaugedvenäma \| Venäma¹
	¹ Om Azijas mugažo.

[1] Italijan ristitišton lugun endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

[2] Edel 1999. vot — italijan lir. Kampion d'Italijas oficialine valüt om šveicarijan frank, no sigä-ki ottas evrod torguindan aigan.

[3] Mugažo .eu kuti EÜ:n ühtnii.

[4] Nügüdläine Italijan Konstitucii Senatan saital (senato.it). (angl.)

[5] Bilancio demografico anno 2017 (dati provvisori) Italia (Italijan ristitišton luguiden endustuz vn 2017 redukus). — Demo.istat.it. (ital.)

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]