Mal't

Mal'tan Tazovaldkund
Repubblika ta' Malta (mal't.)
Republic of Malta (angl.)
Flag;	Valdkundznam;
Pälidn	Vallett
Eläjiden lugu (2018)	449,043 ristitud
Pind	316 km²
Kel'	mal'tan, anglijan
Valdkundan pämez'	Džordž Vella
Päministr	Robert Abela
Religii	hristanuskond
Valüt	evro (€) (EUR)
Internet-domen	.mt
Telefonkod	+356
Aigvö	tal'vel UTC+1,; kezal UTC+2

Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Mal't (mal't.: Malta [ˈmɐːltɐ], angl.: Malta [ˈmɒltə] vai [ˈmɔːltə]), täuz' oficialine nimi — Mal'tan Tazovaldkund (mal'taks: Repubblika ta' Malta [rɛˈpʊbːlɪkɐ tɐ ˈmɐːltɐ], angl.: Republic of Malta), om sar'hihe valdkund Keskmeres. Sen pälidn om Vallett.

Valdkund om neitraline. Vspäi 2004 Mal't om EÜ:n ühtnijan.

Etimologii

Valdkundan da saren nimituz sündui finikižes malat-sanaspäi (znamoičeb «port», «poht», «kar», «peitsija»).

Istorii

Vn 1964 21. päiväl sügüz'kud Mal't tedištoiti ičeze ripmatomudes Sures Britanijaspäi. Sil-žo päiväl nügüdläine Mal'tan Konstitucii^[4] (mal't.: Kostituzzjoni ta' Malta, angl.: Constitution) om vahvištadud. Konstitucii om väges jäl'ghižidenke vajehtusidenke, ned oliba läz kaikuččel kahtendel vodel.

Geografijan andmused

Mal't sijadase seičemel sarel (Mal'tan sarištol), niišpäi kaikiš surembad oma Mal't da Gozo. Mal'talpäi Italijhasai om 80 km pohjoižpolehe, Tunishasai — 284 km päivnouzmpolehe, Livijhasai — 333 km suvipolehe.

Mal'tan randad lainištab Keskmeri. Randanpird om 196,8 kilometrad.

Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om Ta Dmeirek-mägi Mal't-saren suvipäivlaskmal randpolel, 253 m valdmeren pindan päl.

Londuseline pävara om mouckivi, sared oma saudud sišpäi. Mal'tan olendsija om ližakaz lujas.

Mal'tan 95 % om lidnoitadud territorii. Se om nellänz' ma mail'mas rahvahantihedusen mödhe, no EÜ:n kaikiš penemb valdkund ristitišton da pindan mödhe (vaiše Vatikan penemb necidä Evropas).

Politine sistem

Ohjandusen form om unitarine konstitucine parlamentine tazovaldkund.

Mal'tan parlament om üks'kodine. Mülüdas sihe:

Ezitajiden Kodi (Kamra tad-Deputati / House of Representatives), kogoneb 67 deputatad-ühtnijad, rahvaz valičeb heid videks vodeks.
Prezident (mal't.: President ta' Malta, angl.: President of Malta). Ezitajiden Kodi valičeb da paneb radsijha händast videks vodeks.

Prezident vajehti monarhad ripmatomuden jäl'ghe. Hän promul'giruib käskusid, voib pästta parlamentad radmaspäi päministran kirjutadud pakičendan mödhe vai ku ohjastuz sai uskelmatomuden votum. Prezident i parlament pandas radsijha päministrad (mal't.: Prim Ministru ta' Malta, angl. Prime Minister of Malta), hän om parlamentan lidirujan partijan ezimez' tobjimalaz. Konstitucijan mödhe, kaik ohjastusen ministrad voidas ühtneda parlamentan ištundoiš.

Päministr om Robert Abela vn 2020 vilukun 13. päiväspäi. Džordž Vella om vahvištadud parlamental (oli üks'jäižeks kandidataks järgvaličendoil) da radab prezidentan vn 2019 sulakun 4. päiväspäi. Parlamentan ühtnijoiden valičendad oliba edel strokud, vn 2017 3. päiväl kezakud.

Administrativiž-territorialine jagand

Kacu kirjutuz: Mal'tan administrativiž-territorialine jagand.

Mal'tan Tazovaldkund jagase kuz'kümneks kahesaks municipalitetaks (mal't.: kunsill lokali, angl.: local council). Ned ühtenzoitasoiš kudhe statistižhe ümbrikho (angl. district) vai koumhe statistižhe regionha (angl. region).

Eläjad

Mal'tas elädas mal'talaižed. Vl 2011 valdkundan eläjiden lugu oli 417,432 ristitud^[5]. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om nügüd'.

Kodikelen mödhe (2005): mal'tan kel' — 90,1 %, anglijan kel' — 6,0 %, äikel'žed — 3,0 %, toižed keled — 0,9 %.

Uskondan mödhe enamba 90 % eläjid oma riman katolikad (oficialine religii, 2006).

Mal'tan kaikiš surembad lidnad (enamba 15 tuh. ristituid, vn 2005 rahvahanlugemižen mödhe, surembaspäi penembha): Birkirkar, Most, Kormi, Zabbar. Lidnalaižiden pala om 94,7 % (2020).

Ižanduz

Mal't om šingotadud elokaz postindustrialine ma, rippub irdpol'žes torguindaspäi lujas märas. Vl 2024 valdkundan nominaline kogosüdäiprodukt oli US$22,7 mlrd. ekvivalentas (118. sija mail'mas; US$41,738 ühtele hengele, 25. sija) vai US$36,9 mlrd. tazostadud ostmižmahtusen mödhe (140. sija; US$67,682 ühtele hengele, 20. sija). Ižandusen baz om holitišiden sfer. Söndtavaroiden tobj pala importiruiše. Industrijan päsarakod oma turizm, elektronikan pästand, laivoiden sauvomine da kohenduz, sauvond, sömän da jomiden tegimišt, zelliden tehmine, sobiden da kengiden omblend, tabaktegesed, aviacijan, finansoiden i informacižtehnologijoiden holitišed. Finansine voz' zavodiše 1. vilukud.

Kogosüdäiproduktan palad (2015): maižanduz 1,4 %, tegimišt 11,4 %, holitišiden sfer 87,2 %. Radajiden järgenduz sektoroidme (vn 2014 andmused): torguind, söm i transportholitišed 28,6 %, kundaline administriruind 26,6 %, tegimišt 15,7 %, tedon, professionaližed da tehnižed holitišed 7,7 %, sauvond 5,6 %, finansad da varmituz 4,4 %, informacijan da kommunikacijoiden sfer 3,5 %, maižanduz i kalanpüdand 1,6 %, toižed holitišed 5,6 %.

Valdkundan päeksport om mikroshemad, kompjuter programad, sportkalud, bobaižed, zelläd; toštmižeksport — transportmašinoiden palad, kivivoi. Importan tavarad oma mineraližed poltuz, void da produktad, mašinansauvomižen produkcii, elektrotehnine mašiništ, likkuimed, lendimed da niiden palad, plastmassad. Vl 2022 import ületi eksportad enamba mi koumhe kerdha. Irdpol'žen torguindan päižed partnörad (2022) oma Italii (Mal'tan eksportan 5,5 % i importan 22,3 %), Saksanma (Mal'tan eksportan 16,8 % i importan 5,1 %), Francii (eksportan 7,6 % i importan 6,6 %), Kanad (importan 9,4 %), Japonii (Mal'tan eksportan 7,7 %), Ispanii (importan 5,7 %), Singapur (eksportan 5,3 %).

Galerei

Grossmeisteroiden pert'kulu om Mal'tan prezidentan nominaližeks oficialižeks rezidencijaks (Vallett, eloku 2014). Edel 2015. vot valdkundan parlamentan ištundoiden sijaduz mugažo
San Anton-pert'kulu om Mal'tan prezidentan faktižeks oficialižeks rezidencijaks (Attard-lidn saren keskuzpalas, sügüz'ku 2016)
Villa Francia vn 2015 tal'vkus, se om Mal'tan päministran radinsijaks (Lii-žilo läz Attardad)
Justicijan Käskuzkundoiden sauvuz (reduku 2011, Vallett)
Mal'tan Keskuzbank (Bank Ċentrali ta’ Malta, keväz'ku 2013, Vallett)
Mal'tan Nacionaline kirjišt vn 2020 semendkus (Vallett)

Homaičendad

↑ Mal'tan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
↑ Edel 2008. vot — mal'tan lir (₤M‎, Lm) (MTL).
↑ Mugažo .eu kuti EÜ:n ühtnii.
↑ Mal'tan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)
↑ Census of Population and Housing 2011: Final Report (Ristitišton da kodiižandusiden rahvahanlugemine 2011: finaline satusenladind). Valletta: National Statistics Office, 2014. 335 p. — Lp. 11. ISBN 978-99957-29-47-9. (angl.)

Irdkosketused

Mal'tan Tazovaldkundan oficialine portal (gov.mt). (mal't.) (angl.)
Mat'tan parlamentan oficialine sait (parlament.mt). (mal't.) (angl.)

Mal't Vikiaitas

	Evropan valdkundad
	Evropan valdkundad Alamad \| Albanii \| Andorr \| Armenii¹ \| Azerbaidžan¹ \| Avstrii \| Bel'gii \| Bolgarii \| Bosnii da Gercegovin \| Čehanma \| Danii \| Estinma \| Francii \| Grekanma \| Gruzii¹ \| Horvatii \| Irlandii \| Islandii \| Ispanii \| Italii \| Kazahstan¹ \| Kipr¹ \| Latvii \| Lihtenštein \| Litvanma \| Lüksemburg \| Mad'jaranma \| Mal't \| Moldov \| Monako \| Mustmägi \| Norvegii \| Pohjoižmakedonii \| Pol'šanma \| Portugalii \| Ročinma \| Romanii \| San Marino \| Saksanma \| Serbii \| Slovakii \| Slovenii \| Suomenma \| Sur' Britanii \| Šveicarii \| Turkanma¹ \| Ukrain \| Vatikan \| Vaugedvenäma \| Venäma¹
	¹ Om Azijas mugažo.

[1] Mal'tan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

[2] Edel 2008. vot — mal'tan lir (₤M‎, Lm) (MTL).

[3] Mugažo .eu kuti EÜ:n ühtnii.

[4] Mal'tan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

[5] Census of Population and Housing 2011: Final Report (Ristitišton da kodiižandusiden rahvahanlugemine 2011: finaline satusenladind). Valletta: National Statistics Office, 2014. 335 p. — Lp. 11. ISBN 978-99957-29-47-9. (angl.)

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]