Mine sisu juurde

Konfucii

Vikipedii-späi
Konfucii
kit.: 孔子
kit.: 孔夫子
Konfucijan kuva Britanižes enciklopedijaspäi, guaš bumagal, läz 1770. vot
Konfucijan kuva Britanižes enciklopedijaspäi,
guaš bumagal, läz 1770. vot
nimi sündundan jäl'ghe:

kit.: 孔丘

radmižen toižend:

filosof, opendai, kirjutai

sündundan dat:

läz 551 edel m.e.[1]

sündundan sijaduz:

Qufu[d], Lu[d]

valdkund:

Lu[d]

kolendan dat:

ок. 479 edel m.e.[2][1]

kolendan sijaduz:

Si River[d], Lu[d][1]

tat:

Shu-liang He[d]

mam:

Yan Zhengzai[d]

 Konfucii VikiAitas

Konfucii (kit.: 孔子 [*kʰloːŋʔ ʔslɯʔ] Kun-czi «Kun-opendai» vai 孔夫子 [*kʰloːŋʔ pa ʔslɯʔ] Kun Fu-czi, latin.: Confucius), nimed sündundaspäi Kun Cü 孔丘 i Kun Čžunni 孔仲尼 (sünd. läz 551. vot EME Cüifu-makundha, nüg. Šan'dun-agjas, Kitai — kol. 479 EME, sigä-žo) oli kitajine opendai da filosof. Kirjuti amuižkitajan kelel. Üläsuguižel Kun-rodul, sai tetabut kaks'kümnevoččen kuti opendai.

Tedomehen filosofijan sistem nimitase konfucijanizm, se valatoiti lujas Kitain i kaiken Päivnouzmaižen Azijan elod. Konfucii pani ezmäižen universitetan alust i pani erazvuiččiden ruhtinazkundoiden aigkirjoid sistemaks. Hän formulirui etikan kuldašt ohjandint: «Ala tege ristitule sidä, midä ed tahtoiži tehta ičeleiž». Konfucijan openduz om ruhtinasiden, vakdkundmehiden, sodamehiden i manmehiden ičtazvedandan ohjandimiš, se leviganzi Kitain maidme avaros Buddan opendusen kartte Indijas. Tetas 26 Konfucijan openikad. Filosof openikoidenke keraziba U-Czin-kogodust (kit. 五经 «viž kirjad») — kitajižen istorijan i literaturan muštnik, Kitain veroližen opendusen aluz. Konfucijan udessündutadud openduz kändihe valdkundan ideologijaks Han'-imperijan aigan (meiden eran zavodind) i oli mugomaks 20. voz'sadan augotižhesai, sil aigal toihe filosofad religiipanteonha pühämeheks.

Filosof nai 19-voččen, Li-poig oli sündnu (鯉, närituznimi oli 伯魚 Bo Jui). Sima Cän' kirjuti Konfucijan biografijad «Istorižed kirjutesed»-säduses.

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]

  1. 1,0 1,1 1,2 Bell A. Encyclopædia BritannicaEncyclopædia Britannica, Inc., 1768.
  2. Stanford Encyclopedia of PhilosophyStanford University, Center for the Study of Language & Information, 1995. — ISSN 1095-5054
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.