Mine sisu juurde

San Francisko

Vikipedii-späi
San Francisko
San Francisco
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad
Eläjiden lugu (2020) 873,965 ristitud
Pind 600,59 km²
San Francisko San Francisco
Pämez' London Brid
(heinku 2018—,
London Breed)
Telefonkod +1−415, +1−628
Aigvö tal'vel UTC−8,
kezal UTC−7


Lidnan kart ezilidnoidenke (2010)

San Francisko (angl.: San Francisco [ˌsæn frənˈsɪskoʊ], «pühä Francisk» ispanijaks) om AÜV:oiden lidn Kalifornii-štatan lodehes. Se om Kalifornijan nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe, mülüb vižmillionižhe lidnaglomeracijha San Hose- i Oklend-lidnoidenke.

Istorii[vajehta | vajehtada tekst]

Eländpunktan aluz om pandud ispanijalaižil vl 1766 kuti Jerba Buen-lidnut (isp.: Yerba Buena), lidnuz i ph. Franciskan missii. Vl 1848 Kalifornijan kuldsäruläžund zavodihe i udesnimitihe lidnad nügüdläižikš. Se šingotaškanzihe teravas raudten sauvondan jäl'ghe i oli Kalifornijan kaikiš surembaks vhesai 1920, konz Los Andželes ezišti.

Vn 1906 18. päiväl sulakud luja manrehkaiduz (7,7 magnitudanke) mureni lidnan nell' videndest, se eli lämoipaloiš läbi i oli udessündutadud teravas.

San Francisko šingotase finansižil edheotandoil i turizmal, toižel holitišiden sferal (openduz, tervhudenkaičend, torguind, valdkundaližed holitišed), korktoiden tehnologijoiden kompanijoil (programiruindan äiluguižed edheotandad, medicinižed tedoidused, biotehnologii), sömtegimištol (olud, šokolad, paštatez), sumkoiden tehmižel (Timbuk2).

Geografijan andmused[vajehta | vajehtada tekst]

Lidn sijadase Tünen valdmeren ühtennimižen lahten randal, 0..285 m korktusil, 16 metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel. Ühthine pind 600,59 km², sidä kesken kuivma 121,48 km², vezi 479,11 km².

Klimat om ven valdmeren, Keskmeren pirdoidenke. Voden keskmäine lämuz om +14,3 C°, kezakus-redukus +15,4..+17,2 C°, tal'vkun-uhokun +11,2..+12,3 C°. Ekstremumad oma −3 C° (tal'vku) i +41 C° (sügüz'ku). Kezaaigan minimum om +8 C° (kezaku-sügüz'ku), tal'vaigan maksimum om +27 C° (uhoku). Paneb sadegid 581 mm vodes, enamba tal'vkus-uhokus (111..121 mm kus), kuiv sezon oleskeleb kezakus-sügüz'kus (10 mm pordos). Keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 71..80 % röunoiš voden aigan. Sumeged kezal oma paksud vilun merijoksmusen tagut.

Eläjad[vajehta | vajehtada tekst]

Vodel 2014 lidnan eläjiden lugu oli 852 469 ristitud, vl 2017 — 884 363 ristitud, se ristitišt oli kaikiš suremb.

Augotižlibundan mödhe (2020): evropalaižed — 39,1 % (ispanijalaižita), azijalaižed — 33,7 %, latinoamerikalaižed i ispanijalaižed — 15,6 %, afroamerikalaižed — 5,1 %, valdmerimalaižed — 0,3 %, indejalaižed — 0,2 %, segoitadud augotižlibundanke — 5,2 %, toiženke augotižlibundanke — 0,8 %.

Transport[vajehta | vajehtada tekst]

Avtobusad, trolleibusad, tramvaid, ehtatimed da BART-metropoliten oma kundaližeks transportaks lidnas. Kuldaine Verai-avtotesild om lidnan mel'heižtahoks, ühtenzoitab San Franciskon lahten randoid lidnan pohjoižes.

Rahvahidenkeskeine civiline San Francisko-lendimport[1] (SFO / KSFO, 57,5 mln passažiroid vl 2019) om saudud lahten ratud randal 21 km suvhe lidnan keskusespäi. Tehtas reisid Evropan, Azijan i Amerikan maihe, mugažo AÜV:oidme. Regionan kaks' tošt rahvahidenkeskešt lendimportad sijadasoiš läz Oklendad (OAK, 32 km päivnouzmha) i San Hosed (SJC, 70 km suvipäivnouzmha).

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]

  1. Rahvahidenkeskeižen San Francisko-lendimportan sait (flysfo.com). (angl.)

Irdkosketused[vajehta | vajehtada tekst]



AÜV:oiden järedad lidnad
Enamba 3 mln. eläjid Los Andželes | Nju Jork
1—3 mln. eläjid Čikago | Dallas | Filadel'fii | Finiks | Hjuston | San Antonio | San Diego | San Hose
750 tuh. eläjid — 1 mln. Džeksonvill | Fort Uert | Indianapolis | Kolumbus | Ostin | San Francisko | Šarlott
Enamba 500 tuh. eläjid Al'bukerke | Baltimor | Boston | Denver | Detroit | El' Paso | Fresno | Las Vegas | Luisvill | Memfis | Miluoki | Našvill | Oklahoma Siti | Portlend | Sakramento | Sietl | Tuson | Vašington