Fort Uert

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Fort Uert
Fort Worth
Valdkund Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad
Eläjiden lugu (2018-07-01) 895 008 ristitud
Pind 904,4 km²
Fort Uert Fort Worth
Pämez' Betsi Prais
(tal'vku 2 011—,
Betsy Price)
Telefonkod +1-682, 817
Aigvö tal'vel UTC−6 
kezal UTC−5


Lidn om ozutadud rusttal mujul Tarrant-grafkundan territorijal

Fort Uert (vai Fort Uort, angl.: Fort Worth) om AÜV:oiden lidn suvižes Tehas-štatas. Se om štatan videnz' i valdkundan 13nz' lidn eläjiden lugun mödhe. Mülüb nelländehe surtte lidnaglomeracijha AÜV:oiš ristitišton lugun mödhe (6,9 mln vl 2014). Fort Uert om konurbacijas Dallasanke da Arlingtonanke.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud vl 1849 kuti kaikiš pohjoižemb lidnuz (fort) kümnespäi kaičemha uzid tehasalaižid Meksikaiž-amerikaižen sodan jäl'ghe (1846−1848). Nimitihe Uil'jam Dženkins Uert-majorjenaralan (1794–1849) kanzannimen mödhe, hän radoi Tehas-departamentan pämehen vl 1849.

Fort Uert šingotase bankoil (Bank of America, Wells Fargo), aviasauvomižel (Lockheed Martin, Bell Helicopter), sömtegimištol i maižanduztorguindal (järed kabjživatišt), turizmal. Neniden kompanijoiden päfaterad sijadasoiš lidnas: American Airlines Group, GM Financial, XTO Energy.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase pohjoižpäivnouzmha štatan keskuzpalaspäi, 216 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Aglomeracijan toine Dallas-keskuz sijadase ani päivnouzmha.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 AÜV:oiden rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 741 206 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Augotižlibundan mödhe (2010): evropalaižed — 61,1% (ispanijalaižed — 19,4%), afrikalaižed — 18,9%, latinoamerikalaižed (ispanijalaižita) — 14,7%, azijalaižed — 3,7%, indejalaižed — 0,6%, valdmerimalaižed — 0,1%, segoitadud augotižlibundanke — 3,1%.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]


Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



AÜV:oiden järedad lidnad
Enamba 3 mln. eläjid Los Andželes | Nju Jork
1—3 mln. eläjid Čikago | Dallas | Filadel'fii | Finiks | Hjuston | San Antonio | San Diego | San Hose
750 tuh. eläjid — 1 mln. Džeksonvill | Fort Uert | Indianapolis | Kolumbus | Ostin | San Francisko | Šarlott
Enamba 500 tuh. eläjid Al'bukerke | Baltimor | Boston | Denver | Detroit | El' Paso | Fresno | Las Vegas | Luisvill | Memfis | Miluoki | Našvill | Oklahoma Siti | Portlend | Sakramento | Sietl | Tuson | Vašington