Džeksonvill

Džeksonvill
Jacksonville

Lidnanznam	Flag
Valdkund	Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad
Eläjiden lugu (2023)	990,931 ristitud
Pind	2,264,84 km²
Pämez'	Donna Digan (heinku 2023—, Donna Deegan)
Telefonkod	+1−904
Aigvö	tal'vel UTC−5, kezal UTC−4

Lidnan urbaniziruidud territorii ümbrikoihe kacten, 2012

Džeksonvill (angl.: Jacksonville [ˈdʒæksənvɪl], suline lühenduz: Jax) om AÜV:oiden lidn Florid-štatan pohjoižpäivnouzmas. Se om Floridan kaikiš suremb i AÜV:oiden kahtenz'toštkümnenz' lidn eläjiden lugun mödhe, mülüb Floridan nelländehe surtte lidnaglomeracijha.

Istorii

Timukua-indejalaižiden žilod oliba olmas niil tahoil 6 tuhad vozid tagaz. Vll 1562−1565 francijalaižed sirdanuded mehed paniba Fort Kerolain-žilod, no ispanijalaižed anastiba tahod, rikoiba äjid i paniba San Nikolas-fortad, se oli olmas 17. voz'sadan lophusai. Britanijalaižed valdoiba Floridal vll 1763−1783 i paniba Kouford-žilon alust (Uakka Pilatka seminol-indejalaižil), sid' Florid oli ispanine möst, i äjad britanižed sirdnikad tuliba Koufordha elämhä pol'saren suvižiš rajonišpäi. Vl 1821 Ispanii möi Floridad AÜV:oile.

Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud amerikalaižil sirdnikoil vl 1822, se sai lidnan statusad vl 1832 nügüdläiženke nimenke valdkundan seičemenden Endrü Džekson-prezidentan (kaks' strokud, 1829−1837) oiktastuseks. 20. voz'sadan augotišes lidn oli bigikinon tehmižen keskuseks edel Gollivudan sädandad.

Džeksonvill šingotase importan meriportal (avtod, kofe, bumag), om Floridan järedaks avto- i raudtesol'meks. Bankad (sidä kesken Deutsche Bank) i finansižed rahapanendan kompanijad ratas. Kurortlidn, turizman valu oli 2,8 mln ristituid vl 2008. Koume sodameribazad om lidnas (AÜV:oiden koumanz' surtte sodamerikeskuz). Tegimišton sarakod: laivansauvomine, sauvond, zelliden i himižsubstancijoiden tehmine, soban, sömän, merikaičendan i muziksoitoiden pästand.

Geografijan andmused

Lidnan sijaduz Düval'-ümbrikos i štatas vn 2007 kartal

Lidn sijadase Atlantižen valdmeren randpolel i langenijan sihe Sent Džons-jogen (angl.: St. Johns River) randoil, aglomeracijan keskuses, 0..60 m korktusil, viž metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel. Ühthine pind 2264,84 km², sidä kesken kuivma 1935,49 km², vezi 329,35 km². Kaik seičeme sildad ühtenzoittas Sent Džons-jogen randoid lidnan südäimes.

Klimat om subtropine neps. Voden keskmäine lämuz om +20,7 C°, kezakun-sügüz'kun +26..+28,1 C°, tal'vkun-uhokun +12,3..+14,2 C°. Ekstremumad oma −14 C° (viluku) i +41 C° (heinku). Kezaaigan minimum om +8 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +32 C° (uhoku). Paneb sadegid 1356 mm vodes, enamba kezakus-sügüz'kus (172..193 mm kus), vähemba kül'mkus (51 mm). Tal'vel voib panda lunt lühüdaks aigaks. Keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 70..81 % röunoiš voden aigan.

Tobmuz

Lidnan rajonad (2012)

Džeksonvill jagase enamba mi 500 susedkundaks (angl.: neighborhood).

Lidnan tobmuden pämez' om mer (angl.: Mayor of Jacksonville). Edeline mer om Lenni Karri (Lenny Curry, heinku 2015 — kezaku 2023).

Eläjad

Vn 2010 AÜV:oiden rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 821 784 ristitud, vn 2020 — 949 611 ristitud. Kaik 892 062 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Läz 1,7 mln eläjid om ezilidnoidenke (vn 2020 andmused, oli 1,6 mln eläjid vl 2017), se om štatan nellänz' surtte lidnaglomeracii.

Augotižlibundan mödhe (lidnan eläjad vl 2020): evropalaižed — 47,79 % (ispanijalaižita), afroamerikalaižed — 29,94 %, latinamerikalaižed i ispanijalaižed — 11,59 %, azijalaižed — 5,04 %, indejalaižed — 0,23 %, valdmerimalaižed — 0,10 %, segoitadud augotižlibundanke — 4,61 %, toiženke augotižlibundanke — 0,70 %.

Transport

Lidnan avtoteiden kart (2024)

Avtobusad, kiruhavtobusad, ezilidnelektrojonused, avtomatine monorel's (angl.: Jacksonville Skyway, vspäi 1989, nellän kilometrad pitte, kahesa stancijad) da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas.

Rahvahidenkeskeine soda- da civiline Džeksonvill-lendimport (JAX / KJAX, 6,5 mln passažiroid vl 2022) sijadase kaks'kümnes ühtes kilometras pohjoižhe lidnan keskuzpalaspäi. Tehtas reisid AÜV:oiden äjihe surihe lidnoihe. Om penid lendimportoid penen aviacijan täht.

Galerei

• 
  Džeksonvill-lidnan tobmuden sauvuz (Sent Džeims, 2015)
• 
  Düval'-ümbrikon käskuzkund vl 2012 (uz' sauvuz)
• 
  Brooklyn-lidnanlapt vl 2022. Se om korporacijoiden päfateroiden sijaduseks
• 
  Pohjoižfloridan universitetan Student Union-sauvused (2009)
• 
  Prime F. Osborn III-konferenckeskuz (2011, päraudtestancijan sauvuz vll 1919−1974)
• 
  Lidnan meriport vl 2001

Irdkosketused

• Džeksonvill-lidnan oficialine sait (coj.net). (angl.) (+ äikel'ne känduz)