Finiks

Finiks
Phoenix
	Flag;
Valdkund	Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad
Eläjiden lugu (2023)	1,650,070 ristitud
Pind	1,344,94 km²
Pämez'	Keit Gal'jego; (keväz'ku 2019—,; Kate Gallego)
Telefonkod	+1−480, 602, 623
Aigvö	UTC−7

Finiks (angl.: Phoenix [ˈfiːnɪks], mugažo ispanijan kelel AÜV:oiden südäimes, irdpolel Fénix, navahon kel': Hoozdo [xòːztò]) om AÜV:oiden videnz' lidn-millioner, Arizon-štatan (vn 1912 uhokun 14. päiväspäi) i sen Marikop-ümbrikon administrativine keskuz, štatan kaikiš suremb lidn.

Lidn om sodaelektrotehnižen tegimišton, sodaaviacijan da atomtegimišton keskuz.

Istorii

Vl 1867 Džek Svilling-armijanveteran pani ičeze maižanduzferman alust amuižen indejalaižiden eländpunktan sijas. Finiks-žilo sai lidnan statusad vn 1881 uhokun 25. päiväl.

Vn 1911 semendkun 18. päiväl ezmäine padosein oli pästtud radmaha vezivaradimenke šingotamha maižandusen edheotandoid.

Geografijan andmused

Lidnan sijaduz valdkundas vn 2008 kartal

Finiks sijadase štatan keskuzpalas, vedase pohjoižespäi suvhe. Ühthine pind om 1344,94 km², sidä kesken vezi otab 2,63 nellikkilometrad. Lidn seižub tazangištol, 331 m ü.m.t. keskmäižel korktusel, sijadase Solt-jogen molembil randoil (angl.: Salt River 320 km pitte), no se om ojandeh tobjan palan päiči veden heitandan aigas vezivaradimespäi. Finiks om konurbacijas Mesanke da Glendeilanke.

Klimat om subtropine letetazangišton, kuiv da räk. Poud oleleb 330 päiväd vodes. Voden keskmäine lämuz om +24,2 C°, kezakun-sügüz'kun +31,8..+35,3 C°, tal'vkun-uhokun +13,2..+15,5 C°. Ekstremumad oma −9 C° (viluku) i +50 C° (kezaku). Kezaaigan minimum om +8..+9 C° (kezaku, sügüz'ku), tal'vaigan maksimum om +33 C° (uhoku). Paneb sadegid 183 mm vodes, kaikiš kuivamb pord om sulaku-kezaku (10 mm kaikes pordos), toižil kuil paneb 14..24 mm kus, enamba uhokus (24 mm). Keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 19..28 % röunoiš sulakus-kezakus i oleleb 32..52 % toižil kuil.

Tobmuz

Finiks jagase vižtoštkümneks lidnankundaks (angl.: urban village), mugažo severzikš-se lidnanlaptoikš (neighborhood).

Lidnan nevondkund (angl.: Phoenix City Council) kogoneb kahesas ühtnijaspäi i meraspäi, kaikiden heiden valdatusiden strok om nell' vot. Nevondkundan ühtnijad valičesoiš ümbrikoidme, kaik lidnalaižed valitas merad. Lidnan tobmuden pämez' om mer (angl.: mayor of Phoenix). Edeližed merad oma Tel'da Uil'jams (Thelda Williams, velgusentäutai, semendku 2018 — keväz'ku 2019, sulaku-reduku 1994, koli vl 2023), Greg Stenton (Greg Stanton, viluku 2012 — semendku 2018), Fil Gordon (Phil Gordon, viluku 2004 — viluku 2012).

Eläjad

Vn 2010 AÜV:oiden rahvahanlugemižen mödhe lidnan ristitišt oli 1 445 632 eläjad, vn 2020 — 1 608 139 eläjad. Kaik 1 537 058 ristitud elihe lidnas vl 2014. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Vl 2020 lidnan aglomeracii oti kümnenden sijan AÜV:oiš ristitišton lugun mödhe — 4,8 mln eläjid (vl 2014 oli 4,4 mln i 12. sija).

Augotižlibundan mödhe (lidnan eläjad vl 2020): latinamerikalaižed i ispanijalaižed — 42,6 %, evropalaižed — 42,2 % (ispanijalaižita), afroamerikalaižed — 7,1 %, azijalaižed — 3,9 %, segoitadud augotižlibundanke — 3,4 %, toiženke augotižlibundanke — 0,8 %.

Znamasine üläopendusen aluzkund om Arizon-štatan universitet^[1] (Arizona State University, 145 tuh. üläopenikoid vl 2023). Sen päsijaduz om suvipäivnouzmaižes Tempe-ezilidnas, aluz om pandud sihe-žo vl 1885 kut pedagogine škol, sid' oli štatan pedkolledžaks, nügüdläine nimi om vspäi 1958, kampus Finiksan keskuzpalas radab vspäi 1984. Om palakundoid štatan toižiš lidnoiš, Los Andželesas, Vašingtonas i Londonas.

Ižanduz

Suren Finiksan kogosüdäiprodukt om enamba 200 bln US$ (vl 2012).

US Airways (American Airways-kompanijan pala) päfater, American Express-rahanoigenduzkompanijan päkeskuz, Intel-kompanijan seičeme tegint sijadasoiš lidnas.

Transport

Avtobusad da kiruhtramvaid oma kundaližeks transportaks lidnan südäimes. Vspäi 1996 raudteühtenzoitust ei ole, lähembaine radai raudtestancii om 48 km suvhe. Avtoiden da velosipediden kortomha andmižen sistem om šingotadud.

Rahvahidenkeskeine soda- da civiline Finiks Skai Harbor-lendimport^[2] (PHX / KPHX, 46,2 mln passažiroid vl 2019) sijadase vides kilometras suvipäivnouzmha lidnan azjaližes keskusespäi. Sišpäi tehtas reisid Meksikha, Kanadha da Sur'he Britanijha, mugažo AÜV:oiden südäimes.

Galerei

Lidnan tobmuden sauvuz (2006, Phoenix City Hall)
Pühän Marijan katoline bazilikjumalanpert', vn 2013 nägu
Finiksan azjaline keskuz lidnan pohjoižpalas Sannisloup-mägenke tagamal vl 2006 vai sen aigemba
Arizon-štatan universitetan Taylor Place dorm building — üks' kaks'kümnes universitetan sauvusespäi Finiksan keskuzpalas (2008)
Marikop-ümbrikon medicinine keskuz (2014)
Finiks Skai Harbor-lendimport vl 2007

Homaičendad

Irdkosketused

Lidnan ohjastusen oficialine portal (phoenix.gov). (angl.)

Finiks Vikiaitas

	AÜV:oiden järedad lidnad
	Enamba 3 mln. eläjid	Los Andželes \| Nju Jork
	1—3 mln. eläjid	Čikago \| Dallas \| Filadel'fii \| Finiks \| Hjuston \| San Antonio \| San Diego \| San Hose
	750 tuh. eläjid — 1 mln.	Džeksonvill \| Fort Uert \| Indianapolis \| Kolumbus \| Ostin \| San Francisko \| Šarlott
	Enamba 500 tuh. eläjid	Al'bukerke \| Baltimor \| Boston \| Denver \| Detroit \| El' Paso \| Fresno \| Las Vegas \| Luisvill \| Memfis \| Miluoki \| Našvill \| Oklahoma Siti \| Portlend \| Sakramento \| Sietl \| Tuson \| Vašington

[1] Arizon-štatan universitetan sait (asu.edu). (angl.)

[2] Rahvahidenkeskeižen Finiks-lendimportan sait (phoenix-airport.com). (angl.)

[1]

[2]