Detroit

**Detroit**
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad
Eläjiden lugu (2023)	633,218 ristitud
Pind	370,09 km²
Pämez'	Maik Daggan; (viluku 2014—,; Mike Duggan)
Telefonkod	+1−313
Aigvö	tal'vel UTC−5,; kezal UTC−4

Detroit (mugažo anglijan kelel [dɨˈtrɔɪt] — francijan kelen détroit [deˈtʀwa] sanaspäi «sal'm, kaidelmaz») om AÜV:oiden lidn pohjoižes Mičigan-štatas, sen kaikiš suremb lidn i ičeze ezilidnoidenke mugažo, sijadase Kanadan röunanno. Om Uein-ümbrikon administrativižeks keskuseks.

Lidn ičeze ezilidnoidenke om Pohjoižen Amerikan avtotegimišton keskuz tähäsai.

Istorii

Vn 1701 24. päiväl heinkud francine Antuan Lome-matkadai De Kadillak-ser pani lidnan alusen faktorijaks torguimha karvoil indejalaižidenke, i vhesai 1796 Detroit oli Kanadan lidnuden. Vl 1805 eländpunktan tobj pala paloi, sikš miše äjad pertid oliba pumaterialaspäi. Jäl'ghižel vodel Detroit-žilo sai lidnan statusad. Vozil 1805−1847 Detroit oli Mičigan-štatan pälidnaks.

Vn 2014 11. päiväl tal'vkud lidn päzui satusekahašti bankrotnendan proceduras läbi.

Geografijan andmused

Lidn sijadase ühtennimižen kaidelmasen oiktal randal 174..206 metrad korktusil, 200 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Se seižub kanadižen Uinsor-lidnan kohtas, lidnad ühtenzoittas Ambassador-sildal da kahtel tonnelil. Detroit-kaidelmaz jokseb Sent Kler-järvespäi Eri-järvhe, pol'tel Suriš järvišpäi Ph. Lavrentijan jogehe. Detroitan ühthine pind om 370,09 nellikkilometrad, sidä kesken vezi otab 10,78 km².

Klimat om ven kontinentaline Suriden järviden valatoitusenke, tal'v om pehmed, keza om pit'k da läm'. Voden keskmäine lämuz om +10,3 C°, kezakun-elokun +21,1..+23,4 C°, tal'vkun-uhokun −0,4..−3,4 C°. Ekstremumad oma −29 C° (viluku, uhoku) i +41 C° (heinku). Kezaaigan minimum om +2 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +21 C° (tal'vku, uhoku). Paneb sadegid 872 mm vodes, enamba sulakus-sügüz'kus (82..94 mm kus), vähemba tal'vkus-uhokus (53..57 mm kus). Paneb 114 sm lunt tal'ves. Keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 65..77 % röunoiš voden aigan.

Tobmuz

Detroit jagase kahesaks rajonaks (angl.: area), ned — lidnanlaptoikš (neighborhood).

Edeline lidnan pämez' (mer) om Deiv Bing (Dave Bing, semendku 2009 — tal'vku 2013).

Eläjad

Vn 2010 AÜV:oiden rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 713 777 ristitud, vn 2020 — 639 111 ristitud, sen polenduz jätktase. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 1 849 568 eläjad vl 1950, sid' ristitud zavodiba sirta ezilidnoihe massižikš, teravamba 1970-nziden voziden lopus, i Detroit kadoti millionnikan statusad 1990-nzil vozil. Lidnan aglomeracii otab nell'toštkümnenden sijan AÜV:oiš ristitišton lugun mödhe, kaik 4,3 mln eläjid oli siš vll 2017 i 2020 10 071 km² pindal.

Augotižlibundan mödhe (lidnan eläjad vl 2020): afroamerikalaižed — 77,17 %, evropalaižed — 10,10 % (ispanijalaižita), latinamerikalaižed i ispanijalaižed — 8,02 %, azijalaižed — 1,58 %, indejalaižed — 0,22 %, valdmerimalaižed — 0,02 %, segoitadud augotižlibundanke — 3,00 %, toiženke augotižlibundanke — 0,48 %.

Ižanduz

Suren Detroitan kogosüdäiprodukt om 197,7 bln US$ (vl 2010).

Mail'man avtotegijoiden kompanijoiden päfaterad sijadasoiš Detroitas (amerikaine «Sur' Koumnik»): Dženeral Motors kompanijan Renessans-päfater («Udessündund») da üks' tegim lidnas, Ford tegimidenke — suvipäivlaskmaižes Dirborn-ezilidnas, Kraisleran päfater — lodehližes Obern Hils-ezilidnas.

Transport

Detroit om znamasine rahvahidenkeskeine transporttesol'm. Jogiport radab Kanadas, avtotonnel' i raudtetonnel' ühtenzoittas Kanadan Uinsor-lidnanke, niiden ližaks sild linneb vaumiž vodele 2024.

Avtotegijoiden lobbiruind ostmaha avtoid veihe sihe azjaha, miše kundaline transport ei olend šingotadud lidnas hätken aigan. Avtobusoiden maršrutad ratas lidnas i ezilidnoiš, pandud seibhil raudten kiruhtranzit 4,7 kilometrad pitte ajab Detroitan keskuzpalaspäi vspäi 1987, tramvain jono (QLine 5,3 km pitte, 20 seižutest) om töhöpästtud vl 2017.

Rahvahidenkeskeine civiline Detroitan aglomeracijan Uein-ümbrikon lendimport^[1] (DTW / KDTW, 36,7 mln passažiroid vl 2019, 230 tuhad tonnoid jüguid vl 2018) sijadase päivlaskmaižes Romjulus-ezilidnas. Tehtas reisid AÜV:oiden, Kanadan i Meksikan järedoihe lidnoihe, Päivnouzmaižen Azijan i Päivlaskmaižen Evropan pälidnoihe, Saksanman toižihe lidnoihe (Frankfurt, Münhen).

Galerei

Üläkorged Guardian Building-sauvuz Detroitan finansižes rajonas om Uein-ümbrikon tobmuden sijaduz da ičezkalu (2022)
Riman katoline Pühän Iosifan pühäpert', vn 2013 nägu
Detroitan finansine rajon vl 2008
Ueinan valdkundaližen universitetan openduzkorpus (2010)
Detroitan muzikopendusen institut (DIME, 2014)
Fox-teatr lidnan keskuzpalas (2019)
Detroit-päraudtestancijan sauvuz vl 2021

Homaičendad

↑ Rahvahidenkeskeižen Detroit-lendimportan sait (metroairport.com). (angl.) (isp.) (fr.) (saks.) (kor.) (kit.) (jap.) (arab.)

Irdkosketused

Lidnan ohjastusen oficialine portal (detroitmi.gov). (angl.) (isp.) (beng.) (arab.)

Detroit Vikiaitas

	AÜV:oiden järedad lidnad
	Enamba 3 mln. eläjid	Los Andželes \| Nju Jork
	1—3 mln. eläjid	Čikago \| Dallas \| Filadel'fii \| Finiks \| Hjuston \| San Antonio \| San Diego \| San Hose
	750 tuh. eläjid — 1 mln.	Džeksonvill \| Fort Uert \| Indianapolis \| Kolumbus \| Ostin \| San Francisko \| Šarlott
	Enamba 500 tuh. eläjid	Al'bukerke \| Baltimor \| Boston \| Denver \| Detroit \| El' Paso \| Fresno \| Las Vegas \| Luisvill \| Memfis \| Miluoki \| Našvill \| Oklahoma Siti \| Portlend \| Sakramento \| Sietl \| Tuson \| Vašington

[1] Rahvahidenkeskeižen Detroit-lendimportan sait (metroairport.com). (angl.) (isp.) (fr.) (saks.) (kor.) (kit.) (jap.) (arab.)

[1]