Kolumbus (Ogajo)
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad |
Eläjiden lugu (2020) | 905,748 ristitud |
Pind | 586 km² |
Pämez' | Endrü Ginter (viluku 2016—, Andrew J. Ginther) |
Telefonkod | +1−614, +1−380, +1−740 |
Aigvö | tal'vel UTC−5, kezal UTC−4 |
- Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.
Kolumbus (angl.: Columbus [kəˈlʌmbəs]) om lidn AÜV:oiden päivnouzmas. Se om Ogajo-štatan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn, 14nz' surtte valdkundas eläjiden lugun mödhe.
Istorii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Eländpunktan aluz om pandud vl 1812 kuti štatan uz' administrativine pälidn sen keskuzpalas. Kolumbus sai lidnan (angl. city) statusad vl 1836. Om nimitadud Hristofor Kolumb-merimatkadajan kanzannimen latinižen versijan mödhe. Vodele 1857 saudihe štatan Kapitolijad. Lidn eli läbi znamasižes sur'vedes vn 1913 keväz'kus.
Kolumbus šingotase aviasauvomižel, elektronikan i energetižen mašiništon tehmižel (American Electric Power-korporacijan päfater), sömtegimištol, tekstiližel sarakol (Limited Brands-kompanii), bankoil i varmitusen kompanijoil (Nationwide Mutual Insurance Company), mugažo pästtas terasen toižendoid i produkcijad armijan täht. Toižiden järedoiden kompanijoiden päfaterad oma saudud lidnas vai läz sidä: Momentive Specialty Chemicals (plastikad), Big Lots (torguind), Cardinal Health (zelläd).
Geografijan andmused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Lidn sijadase štatan keskuzpalas, Sajoto-jogen randoil (angl.: Scioto River 372 km pitte, Ogajon oiged ližajogi), 275 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Olentangi-jogi (angl. Olentangy River 156 km pitte) lankteb Sajotho huralpäi lidnan keskuses.
Klimat om ven kontinentaline subtropižen röunal. Voden keskmäine lämuz om +11,9 C°, kezakun-elokun +22,2..+24,1 C°, tal'vkun-uhokun −1,3..+1,4 C°. Ekstremumad oma −30 C° i +41 C°. Kezaaigan minimum om +2 C°, tal'vaigan maksimum om +26 C°. Paneb sadegid 1056 mm vodes, enamba keväz'kus-elokus (92..119 mm kus), vähemba uhokus (61 mm). Paneb lunt 72 sm tal'ves. Keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 63..74 % röunoiš voden aigan.
Kolumbusan ühthine pind om 586 km², sidä kesken kuivma 570,82 km², vezi 15,18 km².
Eläjad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vl 2010 lidnan eläjiden lugu oli 787 033 ristitud. Kaik 892 533 ristitud elihe lidnas 577,85 km² pindal vl 2018. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Läz 2,1 mln ristituid oli kaikes lidnaglomeracijas vl 2020, se om kahtenz' surtte Ogajos i 32. surtte AÜV:oiš.
Transport
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Avtobusad oma kundaližeks transportaks lidnas, mugažo velosipediden i elektroskuteriden kortoman kompanijad. Passažirine raudtelikund tuli lophu vl 1977.
Rahvahidenkeskeine civiline Džon Glenn Kolumbus-lendimport[1] (CMH / KCMH, 8,6 mln passažiroid vl 2019) sijadase kümnes kilometras päivnouzmha-pohjoižpäivnouzmha lidnan azjaližes keskusespäi. Tehtas passažirreisid AÜV:oiden äjihe järedoihe lidnoihe i Torontoho, om sezonreisid Kankunha (Meksik). Jügureisid oma irregulärižed. Toine rahvahidenkeskeine soda- da civiline Rikenbaker-lendimport[2] (LCK / KLCK, angl.: Rickenbacker) om saudud 16 km suvhe lidnan keskusespäi, holitab jügureisid Evrazijan maihe i radab armijan täht, lidnan varalendimport.
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- ↑ Rahvahidenkeskeižen Džon Glenn Kolumbus-lendimportan sait (flycolumbus.com). (angl.)
- ↑ Rahvahidenkeskeižen Rikenbaker-lendimportan sait (rickenbackeradvantage.com). (angl.)
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Kolumbus (Ogajo) Vikiaitas |
AÜV:oiden järedad lidnad | |||
Enamba 3 mln. eläjid | Los Andželes | Nju Jork | ||
1—3 mln. eläjid | Čikago | Dallas | Filadel'fii | Finiks | Hjuston | San Antonio | San Diego | San Hose | ||
750 tuh. eläjid — 1 mln. | Džeksonvill | Fort Uert | Indianapolis | Kolumbus | Ostin | San Francisko | Šarlott | ||
Enamba 500 tuh. eläjid | Al'bukerke | Baltimor | Boston | Denver | Detroit | El' Paso | Fresno | Las Vegas | Luisvill | Memfis | Miluoki | Našvill | Oklahoma Siti | Portlend | Sakramento | Sietl | Tuson | Vašington | ||