Biotehnologii

Molekularine stajan biologijan laboratorii, Leiden, Alamad, 2006

Biotehnologii (grekan kelen sanoišpäi: βίος bios «elo», τέχνη tehni «čomamaht, mastaruz, mahtuz», λόγος logos «sana, hama, mel', tärtuz») om tedoline disciplin, tedoidab eläbiden organizmiden, niiden stajiden, paloiden, sistemiden i elonradmižen produktoiden kävutandan voimusid samha molekulärižid analogoid, pätamha tehnologižid tegendoid produktoiden i holitišiden samižes, mugažo eläbiden organizmiden tarbhaižidenke ičendoidenke sädandan voimusid geninženerijan mahtusil.

Tedodajad biotehnologijad mehed oma biotehnologad.

Istorii

Mad'jaran Karl Ereki-inžener (Károly Ereky) kävuti «biotehnologii»-tärtust ezmäižen vl 1919.

Mikrobiologine i sidodud kävundprocessha tegimišt šingotihe aktivižikš 20. voz'sadan augotišes, tehtihe ezmäižid naprindoid ladimha sadud sepaspäi söndkoncentratoiden industrijad, tegemha kazmuz- i živatproduktoiden fermentacijan kontrolid. Vl 1940 ezmäine penicillin-antibiotik om sadud tegimišton täht, eritadud mikroorganizmil zell'substancijoiden ecmine zavodihe, farmaceftine tegimišt sündui.

Nügüd'aigažiden metodoiden abul veroližed biotehnologižed tehmižed paremboittas söndtavaroiden ladud i ližatas eläbiden organizmiden produktivižust.

Tedon lähembaine tuleb aig om sidodud murdoiden ümbriradmižhe, kivivoin vajehtushe biotorhudeks plastmassiden i tehnižiden voiden da voiškiden tehmižes, kadonuziden biologižiden erikoiden udessündutandha.

Toižendad

• bioinženerii;
• biomedicin i sen nanomedicin;
• biofarmakologii;
• bioinformatik;
• bionik;
• bioremediacii (ümbrišton puhtastand biomahtusil);
• selekcii (ratud valičend), kloniruind i gibridizacii;
• geninženerii.

Homaičendad

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.