Biotehnologii

Biotehnologii (grekan kelen sanoišpäi: βίος bios «elo», τέχνη tehni «čomamaht, mastaruz, mahtuz», λόγος logos «sana, hama, mel', tärtuz») om tedoline disciplin, tedoidab eläbiden organizmiden, niiden stajiden, paloiden, sistemiden i elonradmižen produktoiden kävutandan voimusid samha molekulärižid analogoid, pätamha tehnologižid tegendoid produktoiden i holitišiden samižes, mugažo eläbiden organizmiden tarbhaižidenke ičendoidenke sädandan voimusid geninženerijan mahtusil.

Tedodajad biotehnologijad mehed oma biotehnologad.

Istorii

Mad'jaran Karl Ereki-inžener (Károly Ereky) kävuti «biotehnologii»-tärtust ezmäižen vl 1919^[1].

Mikrobiologine i sidodud kävundprocessha tegimišt šingotihe aktivižikš 20. voz'sadan augotišes, tehtihe ezmäižid naprindoid ladimha sadud sepaspäi söndkoncentratoiden industrijad, tegemha kazmuz- i živatproduktoiden fermentacijan kontrolid. Vl 1940 ezmäine penicillin-antibiotik om sadud tegimišton täht^[2], eritadud mikroorganizmil zell'substancijoiden ecmine zavodihe, farmaceftine tegimišt sündui.

Nügüd'aigažiden metodoiden abul veroližed biotehnologižed tehmižed paremboittas söndtavaroiden ladud (fermentacijan kontrol') i ližatas eläbiden organizmiden produktivižust.

Edel 1970. vot kävutajad biotehnologijoid sarakod oliba sömtegimišt, farmaceftik i maižanduz päpaloin. Tedon lähembaine tuleb aig om sidodud murdoiden ümbriradmižhe, kivivoin vajehtushe biotorhudeks plastmassiden i tehnižiden voiden da voiškiden tehmižes, kadonuziden biologižiden erikoiden udessündutandha. Ičeze šingoteses biotehnologii otab tedoid neniš disciplinoišpäi: genetik, molekulärine biologii, mikrobiologii i stajan biologii, biohimii, embriologii. Mugomad sättutoitud tedod kut himine i informacine tehnologijad, robototehnik, anttas materiališt alust tedoidusiden täht. Meiden päivil biotehnologijoiden šingotez tegese nanotehnologijoiden ühtes.

Toižendad

bioinženerii;
biomedicin i sen nanomedicin;
biofarmakologii;
bioinformatik;
bionik (londusen eläbiden formiden kävutand tehnikas);
bioremediacii (ümbrišton puhtastand biomahtusil);
selekcii (ratud valičend), kloniruind i gibridizacii;
geninženerii.

Homaičendad

↑ Fári M.G., Kralovánszky U.P. The founding father of biotechnology: Károly (Karl) Ereky (Biotehnologijan tat-alusenpanii: Karl Ereki) // International Journal of Horticultural Science 2006, 12 (1): 9–12. Budapest, Agroinform Publishing House. ISSN 1585-0404. (angl.)
↑ Нобелевские лауреаты: Александр Флеминг. Своевременная случайность (Nobelän laureatad: Aleksandr Fleming. Ičeaigaline statjaližuz) // Kirjutuz indicator.ru-saital. (ven.)

Edesine lugemine

History, scope and development of biotechnology (Biotehnologijan istorii da šingotez). / Iopscience.iop.org. (angl.)

[1] Fári M.G., Kralovánszky U.P. The founding father of biotechnology: Károly (Karl) Ereky (Biotehnologijan tat-alusenpanii: Karl Ereki) // International Journal of Horticultural Science 2006, 12 (1): 9–12. Budapest, Agroinform Publishing House. ISSN 1585-0404. (angl.)

[2] Нобелевские лауреаты: Александр Флеминг. Своевременная случайность (Nobelän laureatad: Aleksandr Fleming. Ičeaigaline statjaližuz) // Kirjutuz indicator.ru-saital. (ven.)

[1]

[2]