Molekul

Diboranan B₂H₆ molekulan šuruiž-värtmuzline model'. Boran atomad oma ozutadud ruskedvauvhal, vezinikan — hahkal mujul. Üks'valentižen vezinikan keskuzližed atomad-«sildaižed» sätas kaks'elektronižid koumecentrižid sidoid boran lähižidenke atomoidenke.

Molekul (latin.: molecula, diminutiv latinan moles-sanaspäi «mass») om neitraline elektrižikš henič, om sätud kahtes vai sen enamba sidodud atomaspäi.

Erasiš-se fizikan jagusiš mülütadas molekuloihe üks'atomižid molekuloid mugažo, toižin sanoin joudjaližid (ei sidodud himižikš) atomoid (oz., inertižiden gazoiden, artutin). Molekulan i atoman märhapanendad oliba vahvištadud Rahvahidenkeskeižen himikoiden suiman Karlsrues aigan vl 1860, molekul oli märhapandud kut himižen substancijan kaikiš penemb henič, kudamb kaičeb völ sen substancijan kaikid himižid ičendoid. Kvantmehanikan nägemižtahon mödhe molekul om sistem ei atomoišpäi, no vastamižpainajiš keskneze elektronišpäi i atomsüdäitukuišpäi. Kogotud toštajiš madalmolekulärižiš fragmentoišpäi molekulad korktanke molekuläriženke massanke nimitasoiš makromolekuloikš.

Ottas järgeližikš, miše molekulad oma neitraližed (elektrotäutkita) i paratomita elektronita (kaik valentižused oma küllästadud). Täuttud molekulad oma molekulärižed ionad. Molekulad paratomidenke elektronidenke i ei küllästadud valentižusidenke oma radikalad.

Molekuloiden sauvondan eriližused märhapandas kogotud niišpäi substancijan fizižid ičendoid. Koviden (kristalližiden) anorganižiden substancijoiden enambuz kogoneb ionišpäi vai atomoišpäi (ei ole molekuloid) i om makrohibjan nägul (oz., keitandsolan kristall, vas'ken pallišk). Erased substancijad kaitas molekulärišt strukturad kovas olendas, oz., vezi, hil'nikan dioksid, äjad organižed substancijad. Ned harakterizuišoiš madalil sulandan i kehundan lämuzil.

Palakahiden substancijoiden molekuloiden mülünd ozutase himižiden formuloiden abul.

Ičendad

Molekuloiden päižed elektrižed harakteristikad oma kaikenaigaine dipoline kuro i polärizuimižmahtuz, niil substancijan ičtazvedand elektrokendas märhapanese. Molekulan polärizuimižmahtuz märhapaneb substancijan optižid ičendoid, kudambad harakterizuidas sen ičtazvedandad vauktuzlainhen vajehtujas elektrokendas.

Himižiden ühtnendoiden molekulad da makromolekulad oma diamagnitižed paksumba kaiked. Molekuloiden magnitine vasthaotmine znamoičese χ-kirjamel. Molekulad kaikenaigaiženke magnitkuronke oma paramagnitižed, niiden magnitine vasthaotmine rippub lämudespäi.

Homaičendad

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.