Skopje

Skopje
Скопје

Lidnanznam	Flag
Valdkund	Pohjoižmakedonii
Eläjiden lugu (2015)	544,086 ristitud
Pind	571,46 km²
Pämez'	Petre Šilegov (2017—)
Telefonkod	+389−2
Aigvö	tal'vel UTC+1, kezal UTC+2

Lidnan kümne kundad

Skopje (maked.: Скопје [ˈskɔpjɛ], alb.: Shkupi) om Pohjoižmakedonijan pälidn da kaikiš suremb lidn.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud 1. voz'sadan meiden erad lopus kuti rimalaine Flavia Aelia Scupi- vai Flavia Scupinorum-kolonii, paginoiš Skupi (latin.: Scupi i Scuiris). Amuižiden pertiden alused oma kaičenus. Voz'sadoiden hätkte oli Vizantijan i Serbijan tobmuden al. Ezmäižen Bolgarijan car'kundan Samuil-ohjandai ümbärzi lidnad seinil 10. i 11. voz'sadoiden röunal, nügüd'aigan nähtas niid kuti Skopjen lidnuz-zamk (maked.: Скопско Кале). Vspäi 1392 vhesai 1912 oli Osmanan imperijan palaks Üsküp-nimenke. Vspäi 1944 oli Makedonijan Tazovaldkundan pälidnaks, oli Jugoslavijan palaks vhesai 1992.

Vozil 518, 1555, 1904 i 1963 manrehkaidused paniba lidnad mantazole. Vl 1689 avstrijalaine E. Pikkolomini-jenaral polti Skopjed lophu holeran pošavan tagut.

Geografijan andmused

Lidn sijadase valdkundan pohjoižes, mägidenkeskeižes kalt'uses, Vardar-jogen randoil (388 km, maked. Вардар, lankteb Egeižhe merhe), 238 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Vodno-mägi om lidnan kaikiš korktemb čokkoim, 1066 m kortte. Lujad manrehkaidused oleldas sen tahondas.

Klimat om ven Keskmeren penen valatoitusenke. Heinkun i elokun lämuz om +23,8 C°, vilukun — +0,1 C°, voden keskmäine lämuz +12,4 C°. Paneb sadegid 483 mm vodes, 29..54 mm kuidme. Tal'v oleleb sumosine i läz lumeta. Tullei oleskeleb harvoin.

Eläjad

Vl 2002 eläjiden lugu oli 506 926 ristitud, valdkundan ristitišton nelländez. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Rahvahad (2002): makedonijalaižed — 66,7%, albanijalaižed — 20,4%, čiganalaižed — 4,6%, serbalaižed — 2,8%, turkad — 1,7%, bosnijalaižed — 1,5%, toižed rahvahad — 2,3%.

Transport

Kaks'žiruižed avtobusad i miniavtobusad (vspäi 2014) oma kundaližeks transportaks lidnas, tramvain jono om sauvomas. Jonused ühtenzoittas lähižidenke Evropan pälidnoidenke.

Rahvahidenkeskeine soda- da civiline lendimport (SKP, 1,8 mln matknikoid vl 2017) sijadase 17 km suvipäivnouzmha lidnaspäi Petrovec-žilos. Tehtas reisid Evropan maiden pälidnoihe i Persijan lahten lidnoihe, om čarterreisid Turkanman i Egiptan lebutahoiže.

Irdkosketused

• Lidnan oficialine sait (skopje.gov.mk). (maked.) (angl.) (alb.)