Skopje

Skopje
Скопје
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Pohjoižmakedonii
Eläjiden lugu (2021)	526,502 ristitud
Pind	571,46 km²
Pämez'	Danela Arsovska; (kül'mku 2021—,; Данела Арсовска)
Telefonkod	+389−2
Aigvö	tal'vel UTC+1,; kezal UTC+2

Skopje (maked.: Скопје [ˈskɔpjɛ], alb.: Shkupi) om Pohjoižmakedonijan pälidn da kaikiš suremb lidn.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud 1. voz'sadan meiden erad lopus kuti rimalaine Flavia Aelia Scupi- vai Flavia Scupinorum-kolonii, paginoiš Skupi (latin.: Scupi i Scuiris). Amuižiden pertiden alused oma kaičenus. Voz'sadoiden hätkte oli Vizantijan i Serbijan tobmuden al. Ezmäižen Bolgarijan car'kundan Samuil-ohjandai ümbärzi lidnad seinil 10. i 11. voz'sadoiden röunal, nügüd'aigan nähtas niid kuti Skopjen lidnuz-zamk (maked.: Скопско Кале). Vspäi 1392 vhesai 1912 oli Osmanan imperijan palaks Üsküp-nimenke. Vspäi 1944 oli Makedonijan Tazovaldkundan pälidnaks, oli Jugoslavijan palaks vhesai 1992.

Vozil 518, 1555, 1904 i 1963 manrehkaidused paniba lidnad mantazole. Vl 1689 avstrine E. Pikkolomini-jenaral polti Skopjed lophu holeran pošavan tagut.

Skopje šingotase tekstil'tegimištol, terasen ümbriradmižel, himižil (heretusiden «OHIS»-kombinat) i farmaceftižil («Alkaloid») edheotandoil, Okta-kompanijan kivivoin ümbriradmižel, Sanos-avtobusoiden pästandal, sömtegimištol (oludenkeitand, kofen i tabakon pakuitez), painuzradmižel.

Geografijan andmused

Lidn sijadase valdkundan pohjoižes, mägidenkeskeižes kalt'uses, Vardar-jogen randoil (maked.: Вардар 388 km pitte, lankteb Egeižhe merhe), 238 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Vodno-mägi om lidnan kaikiš korktemb čokkoim, 1066 m kortte. Lujad manrehkaidused oleldas sen tahondas.

Klimat om ven subtropižen röunal, Keskmeren penen valatoitusenke. Keza om hät'k päivoikaz. Voden keskmäine lämuz om +12,6 C°, heinkun i elokun +24,1 C°, tal'vkun-uhokun +0,2..+3 C°. Ekstremumad oma −25,8 C° (viluku) i +43,7 C° (eloku). Kezaaigan minimum om +3 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +24,2 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-elokus. Paneb sadegid 483 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba kezakus (54 mm) i redukus-tal'vkus (45..49 mm kus), vähemba vilukus-uhokus (29..30 mm kus). Tal'v oleleb sumosine i läz lumikatketa, paneb lunt 20 päiväd sezonas. Tullei oleskeleb harvoin. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 74..85 % röunoiš redukus-uhokus, 56..66 % sulakus-sügüz'kus.

Tobmuz

Skopje jagase kümneks nimitadud kundaks, ičeze pämez' om kaikuččes.

Lidnan Nevondkund (maked.: Совет на Град Скопје) vahvištab vai ei meran pätandoid. Kaik rahvaz valičeb nevondkundan 45 ühtnijad nelläks vodeks.

Skopjen mer (maked.: градоначалник на Град Скопје) valičese nelläks vodeks, edestab kaiked lidnad, tegeb pätandoid lidnan kundoiden pämehiden nevondoiden jäl'ghe. Edeline mer om Petre Šilegov (reduku 2017 — reduku 2021).

Eläjad

Vl 2002 lidnan eläjiden lugu oli 506 926 ristitud, valdkundan ristitišton nelländez. Kaik 544 086 eläjad oli lidnas vl 2015, se ristitišt oli kaikiš suremb.

Rahvahad (2002): makedonijalaižed — 66,7 %, albanijalaižed — 20,4 %, čiganalaižed — 4,6 %, serbalaižed — 2,8 %, turkad — 1,7 %, bosnijalaižed — 1,5 %, toižed rahvahad — 2,3 %.

Kaik 21 keskškolad ratas pälidnas. Znamasine üläopendusen aluzkund om valdkundaline makedonijankel'ne Phh. Kirillan i Mefodijan universitet Skopjes^[1] (maked.: Универзитет „Св. Кирил и Методиј“ во Скопје, 25,2 tuh. üläopenikoid 2018/19 openduzvodel). Sen aluz om pandud vl 1949, siš om 23 fakul'tetad i kümne tedoiduzinstututad. Om üläopendusen toižid-ki aluzkundoid, ned oma privatižed universitetad.

Transport

Kaks'žiruižed avtobusad i miniavtobusad (vspäi 2014) oma kundaližeks transportaks lidnas, tramvain jono om sauvomas. Jonused ühtenzoittas lähižidenke Evropan pälidnoidenke.

Rahvahidenkeskeine soda- da civiline Skopje-lendimport^[2] (SKP / LWSK, 1,8 mln matknikoid vl 2017) sijadase 17 km suvipäivnouzmha lidnaspäi Petrovec-žilos. Tehtas reisid Evropan maiden pälidnoihe i Persijan lahten lidnoihe, om čarterreisid Turkanman i Egiptan lebutahoiže.

Homaičendad

↑ Phh. Kirillan i Mefodijan universitetan Skopjes sait (ukim.edu.mk). (maked.) (angl.)
↑ Rahvahidenkeskeižen Skopje-lendimportan sait (skp.airports.com.mk). (angl.) (maked.) (alb.)

Irdkosketused

Lidnan oficialine sait (skopje.gov.mk). (maked.) (angl.) (alb.)

Skopje Vikiaitas

	Evropan pälidnad
	Afinad \| Amsterdam \| Andorr la Vel'j \| Baku \| Belgrad \| Berlin \| Bern \| Bratislav \| Brüssel' \| Budapešt \| Buharest \| Dublin \| Hel'sinki \| Jerevan \| Kijev \| Kišinöv \| Kopenhagen \| Lissabon \| London \| Lüblän \| Lüksemburg-lidn \| Madrid \| Minsk \| Monako-lidn \| Moskv \| Nikosii \| Oslo \| Pariž \| Podgoric \| Prag \| Reikjavik \| Rig \| Rim \| San Marino-lidn \| Sarajevo \| Skopje \| Sofii \| Stokhol'm \| Zagreb \| Tallidn \| Tbilis \| Tiran-lidn \| Vaduc \| Vallett \| Varšav \| Vatikan \| Ven \| Vil'nüs

[1] Phh. Kirillan i Mefodijan universitetan Skopjes sait (ukim.edu.mk). (maked.) (angl.)

[2] Rahvahidenkeskeižen Skopje-lendimportan sait (skp.airports.com.mk). (angl.) (maked.) (alb.)

[1]

[2]