Sarajevo

Sarajevo

Lidnanznam	Flag
Valdkund	Bosnii da Gercegovin
Eläjiden lugu (2013)	275,524 ristitud
Pind	141,5 km²
Pämez'	Predrag Puharič (kül'mku 2024—, Predrag Puharić)
Telefonkod	+387−33
Aigvö	tal'vel UTC+1, kezal UTC+2

Lidnan kart (2021)

Sarajevo (mugažo bosnijan, serban da horvatan kelil; serban kelen kirillican kirjamil: Сарајево [sǎrajeʋo]; turk.: Saraybosna) om Bosnijan da Gercegovinan pälidn da kaikiš suremb lidn. Se om Sarajevon kantonan administrativine keskuz da pala mugažo.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1462 kuti Bosna-Sarai (turk.: saray «pert'kulu»). Vspäi 1639 oli Osmanan imperijan Bosnijan ejaletan administrativižeks keskuseks (rat'kaigoidenke), vspäi 1878 — Avstrijan da Mad'jaranman imperijan Bosnijan da Gercegovinan päižeks lidnaks. Vspäi 1918 lidn mülüi Serbalaižiden, horvatijalaižiden da slovenijaližiden kunigahushe. Vspäi 1945 oli Jugoslavijan palaks i sen Bosnijan da Gercegovinan socialistižen tazovaldkundan administrativižeks keskuseks. Sen olendan aigan lidn vastsi Tal'veližid Olimpižid vändoid vl 1984.

Vn 1992 sulakun 5. päiväspäi Sarajevo om ripmatoman valdkundan pälidnaks. Voziden 1992−1995 sodan aigaspäi Istočno Sarajevo-lidn om olmas eriži ani suvhe, i Sarajevon serbine ristitišt poleni lujas formaližikš. Vn 1996 vilukus PAKO:n kožundansädai IFOR-kontingent oli sijatud lidnan territorijha. Jäl'geližes udessündutihe lidnad Rahvahidenkeskeižen rekonstrukcijan da šingotesen bankan abul (Mail'man bank), sidä kesken eländpertišt, infrastrukturan, opendusen i tervhudenkaičendan objektad.

Sarajevo šingotase mašinansauvomižel (avtoiden ühthekeradamine) i metallanümbriradmižel, himižel i zell'tegimištol, sauvondmaterialiden pästandal i mecan ümbriradmižel, kebnal tegimištol (tekstiline, kengäd), sömtegimištol i tabaktegesiden pästandal, turizmal. Eksportiruidas mecan ümbriradmižen produktoid, mašinoid, bumagasišt produkcijad. Lidn om valdkundan suriden kompanijoiden päfateroiden sijaduz, finansine keskuz (banking). Energetižen mašinansauvomižen sarak i likkuimiden tehmine oliba lidnas ende.

Geografijan andmused

Lidnan sijaduz valdkundas vn 2015 kartal

Sarajevo sijadase valdkundan keskuzpalan suvipäivnouzmas, mägidenkeskeižes katl'uses, Miläck-jogen randoil (36 km, bosn., serb. i horv. Miljacka, Dunain oigedpol'ne bassein), 550 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.

Klimat om ven Keskmeren valatoitusenke. Heinku-eloku oma päivoikahad, tal'vaig om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +11,1 C°, kezakun-elokun +19..+21 C°, tal'vkun-uhokun +0,6..+2,4 C°. Ekstremumad oma −26,4 C° (viluku) i +40,7 C° (eloku). Kezaaigan minimum om −3,2 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +21,4 C° (uhoku). Voib panda halad kezaaigan miččel taht kul (heinkun minimum om −2,7 C°, elokun −1,0 C°). Paneb sadegid 950 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba semendkus-kezakus i sügüz'kus-tal'vkus (85..91 mm kus), vähemba elokus (63 mm). Voib panda lunt 53 päiväd vodes, redukuspäi sulakuhusai. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 67..70 % röunoiš keväz'kus-elokus, 74..81 % sügüz'kus-uhokus.

Tobmuz

Lidnan municipalitetad kantonas vl 2007

Kantonan nell' municipalitetad ühesaspäi oma lidnan paloikš: Centar, Novi Grad, Novo Sarajevo, Stari Grad.

Lidnan tobmuden pämez' om bosn.: Gradonačelnik Sarajeva. Edeližed lidnan pämehed oma Benjamina Karić (Benjamina Karič, sulaku 2021 — 2024), Abdulah Skaka (uhoku 2017 — sulaku 2021).

Eläjad

Vn 2013 Bosnijan da Gercegovinan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 275 524 ristitud. Ühthižen lidnan kaikiš suremb ristitišt oli 527 tuhad eläjid vl 1991. Kaik 555 tuhad ristituid elihe vl 2013 ezilidnoidenke 3350 km² pindal.

Rahvahad (ozutadud rahvahudenke vl 2013): bošnäklaižed — 81 %, horvatijalaižed — 5 %, serbalaižed — 4 %, toižed rahvahad — 10 %.

Transport

Avtobusad, trolleibusad i tramvaid oma kundaližeks transportaks lidnas. Edel 1992. vot kaks'kilometrine kervačte radoi, no jäb muretud sodan jäl'ghe. Avto- i raudtestancijad seištas ühtel torgul, tehtas enamba avtobusoil reisid verhiže maihe.

Rahvahidenkeskeine civiline Sarajevo-lendimport (SJJ / LQSA, 1,8 mln passažiroid vl 2024) sijadase kaks'toštkümnes kilometras päivlaskmha lidnan keskuzpalaspäi i kudes kilometras suvipäivlaskmha päraudtestancijaspäi Butmir-ezilidnas.

Galerei

• 
  Novi Grad Igman-mägenke tagamal (2010)
• 
  BBI-torguindkeskuz da ofispert' vl 2013
• 
  Lidnan merii i Rahvahaline kirjišt (2013)
• 
  Päraudtestancijan i avtovagzalan torg vl 2011
• 
  «Sarajevo City Center» (om saudud vl 2014), vn 2016 nägu evrejan kaumžomaspäi

Sebruzlidnad

• Ispanii Barselon, Ispanii (vspäi 2000)
• Egipt Kair, Egipt (2006)
• Slovenii Lüblän, Slovenii (2002)
• Pohjoižmakedonii Skopje, Pohjoižmakedonii (2006)
• Horvatii Zagreb, Horvatii (2001)

Irdkosketused

• Lidnan oficialine sait (sarajevo.ba). (bosn.) (horv.) (serb.) (angl.)