Sofii

Sofii
София
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Bolgarii
Eläjiden lugu (2021)	1,248,452 ristitud
Pind	492 km²
Pämez'	Vasil Terzijev; (kül'mku 2023—,; Васил Терзиев)
Telefonkod	+359−2
Aigvö	tal'vel UTC+2,; kezal UTC+3

Sofii (bolg.: София [ˈsɔfijɐ]) om Bolgarijan pälidn da kaikiš suremb lidn. Sofii-lidnan agjan päine pala, om ümbärdajan Sofijan agjan administrativižeks keskuseks mugažo.

Lidn om valdkundan järedaks tegimišton keskuseks da raudtesol'meks. Sofii om Bolgarijan finansine keskuz. Valdkundmaksoiden madal suruz (kümnendez), korgedpiguzline internet i investiciifondoiden olend abutadas biznesan šingotesele.

Istorii

Frakijalaižed paniba lidnan alust 8. voz'sadal edel m.e.. Rimalaižed anastiba sidä i nimitihe Serdik-lidnaks (latin.: civitas Serdenisium) frakijalaižiden heimon mödhe. Kahtenden Bolgarijan imperijan aigan (1185−1396) udesnimitihe lidnad nügüdläižikš ezmäi paginas, sid' oficialižešti, ph. Sofijan päjumalanpertin — lidnan päižen pühäpertin nimitusen mödhe. Sen pala om kaičenus tähäsai.

Ottomanan imperijan aigan lidn oli sen kahtendel surtte evropižel keskusel, Konstantinopolin jäl'ghe.

Vn 1879 3. sulakud Sofii kändihe joudutadud Bolgarijan pälidnaks.

Lidnan tegimišton sarakod oma mašinansauvomine, metallurgii, himine i räzinan pästand, cellülozbumagaine, kebn tegimišt, sömtegimišt.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Bolgarijan päivlaskmas, Balkanan pol'saren keskuses, Vitoš-mägimassivan pohjoižpautkenno, 500..800 m ü.m.t. korktusil.

Klimat om ven kontinentaline, pil'vekaz tal'vel i päivoikaz kezal. Voden keskmäine lämuz om +10,9 C°, kezakun-elokun +19,4..+21,6 C°, tal'vkun-uhokun −0,5..+1,6 C°. Ekstremumad oma −31,2 C° (viluku) i +41 C° (heinku). Kezaaigan minimum om +1,4 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +23 C° (uhoku, tal'vku). Paneb sadegid 626 mm vodes, enamba semendkus-heinkus (65..82 mm kus), vähemba kül'mkus-uhokus (35..40 mm kus). Paneb lunt 57 päiväd i 96 sm tal'ves.

Tobmuz

Sofii-lidnan agj jagase kaks'kümneks nelläks nimitadud rajonaks (bolg.: район).

Lidnan tobmuden pämez' om kmet (bolg.: Кмет на София). Edeline lidnan pämez' om Jordanka Fandikova (vai Fandakova, Йорданка Фандъкова, kül'mku 2009 — kül'mku 2023).

Eläjad

Vn 1878 uhokus Venälaižen imperijan armii tegi ezmäšt rahvahanlugemišt i löuzi 11 694 eläjad lidnas. Vodele 1975 lidnan ristitišt ületi millionad. Vl 2015 lidnan eläjiden lugu oli 1 286 383 ristitud^[1]. Kaik 1,48 mln eläjid om ezilidnoidenke 1344 km² pindal (Sofii-lidnan agjan pind, 2021).

Vn 2011 rahvahanlugemižen mödhe bolgarijalaižed (87,9 %) da ortodoksižed hristanuskojad (69,1 %) oma enambuses eläjiden keskes. Om äi religijatomid ristituid (28,8 %).

Openduz

Lapsiden opendusen aluzkundad (vn 2014 andmused) oma 239 päivkodid (niišpäi 60 privatišt), viž augotižškolad, 77 aluzškolad i 187 keskškolad (86 municipališt, 61 privatišt i 40 valdkundališt), 25 profilišt liceid, mugažo 13 speciališt školad (tervhuden röunatud voimusidenke täht), kahesa čomamahtoiden školad i nell' sportškolad.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma 35 professionališt liceid i 22 kolledžad. Kaik kahesatoštkümne üläopendusen aluzkundad baziruišoiš pälidnas: ühesa universitetad, seičeme akademijad, kaks' üläškolad. Enamba mi 100 tuhad üläopenikoid om niiš. Znamasine om Sofijan universitet ph. Kliment Ohridalaižen nimed^[2] (bolg.: Софийски университет „Св. Климент Охридски“). Se om kaikiš amuižemb (alusenpanend 1. reduku 1888) da suremb valdkundas, kaik 23 tuh. üläopenikoid opetas sen 16 fakul'tetal.

Transport

Avtobusad (84 maršrutad vl 2022), trolleibusad (16 maršrutad), tramvaid (14 maršrutad), maršruttaksid i metropoliten (vspäi 1998, om nell' jonod 47 stancijanke, 52 km raudted) oma kundaližeks transportaks lidnas. Kaik om kahesa raudtestancijad lidnas, niiden kesken Keskuzline päraudtestancii.

Rahvahidenkeskeine civiline Sofii-lendimport^[3] (bolg.: Летище София, SOF / LBSF, 7,1 mln passažiroid vl 2019) sijadase kümnes kilometras päivnouzmha lidnan keskuzpalaspäi. Metropolitenan stancii radab lendimportas. Tehtas reisid Evropan da Lähižen Päivnouzmman pälidnoihe i surihe lidnoihe, om čarterreisid Keskmeren i Egiptan lebutahoiže, Afrikan erasihe-se lidnoihe. Valdkundan sodavägiden Vraždebna-il'mbaz radab läz lendimportad.

Galerei

Lidnan tobmuden sauvuz (2014)
Ripmatomuden torg socializman Largo-ansamblinke (2003)
Ph. Jurgijan jumalanpert' (4. voz'sada), vn 2004 nägu, «Šeraton»-adivpertinke tagamal
Business Park Sofia vl 2018
Sofijan universitet vl 1935
Rahvahaline čomamahtoine galerei (2010)
Rahvahidenkeskeine Sofii-lendimport vl 2015
Sofijan keskuzližen päraudtestancijan i avtobusstancijan sauvused vl 2013

Homaičendad

Irdkosketused

Sofijan kundan ohjastusen oficialine portal (sofia.bg). (bolg.) (angl.)

Sofii Vikiaitas

	Evropan pälidnad
	Afinad \| Amsterdam \| Andorr la Vel'j \| Baku \| Belgrad \| Berlin \| Bern \| Bratislav \| Brüssel' \| Budapešt \| Buharest \| Dublin \| Hel'sinki \| Jerevan \| Kijev \| Kišinöv \| Kopenhagen \| Lissabon \| London \| Lüblän \| Lüksemburg-lidn \| Madrid \| Minsk \| Monako-lidn \| Moskv \| Nikosii \| Oslo \| Pariž \| Podgoric \| Prag \| Reikjavik \| Rig \| Rim \| San Marino-lidn \| Sarajevo \| Skopje \| Sofii \| Stokhol'm \| Zagreb \| Tallidn \| Tbilis \| Tiran-lidn \| Vaduc \| Vallett \| Varšav \| Vatikan \| Ven \| Vil'nüs

[1] Bolgarijan eländpunktoiden ristitišt vn 2015 15. päiväl keväz'kud. — Bolgarijan Rahvahanikoiden registracijan da administrativižen holitusen radnikoičend (grao.bg). (bolg.)

[2] Sofijan universitetan ph. Kliment Ohridalaižen nimed sait (uni-sofia.bg). (bolg.) (angl.)

[3] Rahvahidenkeskeižen Sofii-lendimportan sait (sofia-airport.eu). (bolg.) (angl.)

[1]

[2]

[3]