Sofii

Sofii
София
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Bolgarii
Eläjiden lugu (2015)	1,286,383 ristitud
Pind	492 km²
Pämez'	Jordanka Fandikova; (kül'mku 2009—.; Йорданка Фандъкова)
Telefonkod	+359−2
Aigvö	tal'vel UTC+2,; kezal UTC+3

Sofii (bolg.: София [ˈsɔfija]) om Bolgarijan pälidn da kaikiš suremb lidn. Se om Sofijan agjan administrativižeks keskuseks mugažo.

Lidn om valdkundan järed tegimišton keskuz da raudtesol'm.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Frakijalaižed paniba lidnan alust 8. voz'sadal edel m.e.. Rimalaižed anastiba sidä i nimitihe Serdik-lidnaks (latin.: civitas Serdenisium) frakijalaižiden heimon mödhe. Kahtenden Bolgarijan imperijan aigan (1185−1396) udesnimitihe lidnad nügüdläižikš ezmäi paginas, sid' oficialižešti, ph. Sofijan päjumalanpertin — lidnan päpühäpertin nimitusen mödhe. Sen pala om kaičenus tähäsai.

Ottomanan imperijan aigan lidn oli sen kahtendel surtte evropižel keskusel, Konstantinopolin jäl'ghe.

Vl 1879 Sofii kändihe joudutadud Bolgarijan pälidnaks.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Bolgarijan päivlaskmas, Balkanan pol'saren keskuses, Vitoš-mägimassivan pohjoižpautkenno, 500..800 m korktusil valdmeren pindan päl.

Klimat om ven kontinentaline. Heinkun i elokun lämuz om +22,0 C°, vilukun +0,5 C°. Voden keskmäine lämuz om +11,4 C°. Paneb sadegid 571 mm vodes, enamba semendkul-heinkul (63..75 mm kus).

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 1878 uhokus Venälaižen imperijan armii tegi ezmäšt rahvahanlugemišt i löuzi 11 694 eläjad. Vodele 1975 ristitišt ületi millionad. Vl 2015 eläjiden lugu oli 1 286 383 ristitud, 1,54 mln ezilidnoidenke (1344 km²).

Vn 2011 rahvahanlugemižen mödhe bolgarijalaižed (87,9%) da ortodoksižed hristanuskojad (69,1%) oma enambuses eläjiden keskes. Om äi religijatomid ristituid (28,8%).

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ph. Jurgijan jumalanpert'
(4. voz'sada, vn 2004 nägu),
«Šeraton»-adivpert' om tagamal
Sofijan universitet
vl 1935
Ripmatomuden torg socializman Largo-ansamblinke
Rahvahaline čomamahtoine galerei
Rahvahaližen Suiman torg

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

↑ Bolgarijan eländpunktoiden ristitišt vn 2015 15. päiväl keväz'kud. — Bolgarijan Rahvahanikoiden registracijan da administrativižen holitusen radnikoičend (grao.bg). (bolg.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Sofijan kundan ohjastusen oficialine portal (sofia.bg). (bolg.) (angl.)

Sofii Vikiaitas

	Evropan pälidnad
	Afinad \| Amsterdam \| Andorr la Vel'j \| Baku \| Belgrad \| Berlin \| Bern \| Bratislav \| Brüssel' \| Budapešt \| Buharest \| Dublin \| Hel'sinki \| Jerevan \| Kijev \| Kišinöv \| Kopenhagen \| Lissabon \| London \| Lüblän \| Lüksemburg-lidn \| Madrid \| Minsk \| Monako-lidn \| Moskv \| Nikosii \| Oslo \| Pariž \| Podgoric \| Prag \| Reikjavik \| Rig \| Rim \| San Marino-lidn \| Sarajevo \| Skopje \| Sofii \| Stokhol'm \| Zagreb \| Tallidn \| Tbilis \| Tiran-lidn \| Vaduc \| Vallett \| Varšav \| Vatikan \| Ven \| Vil'nüs

[1] Bolgarijan eländpunktoiden ristitišt vn 2015 15. päiväl keväz'kud. — Bolgarijan Rahvahanikoiden registracijan da administrativižen holitusen radnikoičend (grao.bg). (bolg.)

[1]