Kišinöv

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Kišinöv
Chișinău
 Lidnanznam
CoA Chisinau.svg
 Flag
Flagge-Chisinau-01-11 (Flagge).png
Valdkund Moldov
Eläjiden lugu (2017) 685 900 ristitud
Pind 123 km²
Kišinöv Chișinău
Pämez' Andrei Nestase
(kezaku 2 018—)
Telefonkod +373-22
Aigvö tal'vel UTC+2 
kezal UTC+3


Lidnan sektorad.

Kišinöv (rom.: Chișinău [kiʃiˈnəw]) om Moldovan pälidn da kaikiš suremb lidn. Om valdkundan äisarakoižeks keskuseks.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Mainitase ezmäižen kerdan vl 1436 kuti eländpunkt vezikaivonno. Vhesai 1812 mülüi Moldovan ruhtinazkundha. Vll 1812−1918 oli Bessarabijan gubernijan keskuseks, sai lidnan statusad vl 1818. Vll 1918−1940 oli Romanijan sureks lidnaks. Vn 1940 28. päiväl kezaku Rusked Armii okkupirui Bessarabijad, jouduti sidä nacistoišpäi Suren sodan aigan vn 1944 24. päiväl elokud, lidnan pertiden seičeme kümnendest oli muretud. Šingotihe teravas NSTÜ:n tazovaldkundan pälidnaks.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase valdkundan keskuzpalas, Bik-jogen kukhikahil randoil i sen vanoikahil terrasoil (rom.: Bîc, Dnestran (rom.: Nistru) oiged ližajogi), 85 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.

Kišinöv-lidn jagase vidhe sektorha: Keskuz, Čokan, Bujukani, Botanik, Riškani. Kuz' lidnad i 25 žilod mülüdas municipijha sen ližaks.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2013 lidnan eläjiden lugu oli 671 800 ristitud. Vl 2017 kaik 820 500 ristitud elihe municipijan röunoiš, 1,15 mln ezilidnoidenke, valdkundan koumandez. Kišinövan municipijan pind — 571,64 km².

Rahvahad (enamba 0,7%, vn 2014 rahvahanlugemine, ozutadud rahvahudenke): moldovalaižed — 67,2%, romanijalaižed — 14,5%, venälaižed — 9,3%, ukrainalaižed — 5,9%, bolgarijalaižed — 1,1%, gagauzalaižed — 0,7%, toižed rahvahad — 1,3%.

Transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avtobusad, trolleibusad, maršruttaksid da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Koume avtostancijad om Kišinövas. Rahvahidenkeskeine civiline Kišineu-lendimport (KIV) sijadase 13 km suvipäivnouzmha lidnan keskusespäi, tehtas reisid Evropan maihe, čarterreisid Keskmeren lebutahoiže.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Evropan pälidnad
Afinad | Amsterdam | Andorr la Vel'j | Baku | Belgrad | Berlin | Bern | Bratislav | Brüssel' | Budapešt | Buharest | Dublin | Hel'sinki | Jerevan | Kijev | Kišinöv | Kopenhagen | Lissabon | London | Lüblän | Lüksemburg-lidn | Madrid | Minsk | Monako-lidn | Moskv | Nikosii | Oslo | Pariž | Podgoric | Prag | Reikjavik | Rig | Rim | San Marino-lidn | Sarajevo | Skopje | Sofii | Stokhol'm | Zagreb | Tallidn | Tbilis | Tiran-lidn | Vaduc | Vallett | Varšav | Vatikan | Ven | Vil'nüs