Mine sisu juurde

Taibei

Vikipedii-späi
Taibei
臺北市 (Táiběi Shì)
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Kitain Tazovaldkund
Eläjiden lugu (2021) 2,553,798 ristitud
Pind 271,8 km²
Taibei 臺北市 (Táiběi Shì)
Pämez' Ko Ven'čže
(2014—,
柯文哲
Kē Wénzhé)
Telefonkod +886-(0)2
Aigvö UTC+8


Taibei (kit.: 臺北市 vai 台北市; pin'jin': Táiběi Shì «lidn Taivanin pohjoižes») om Kitain Tazovaldkundan[1] pälidn. Lidnan municipalitet om saren nellänz' eläjiden lugun mödhe.

Istorii[vajehta | vajehtada tekst]

Eländpunktan aluz om pandud kitajalaižil vl 1709, hö oliba sirdnikoil Fuczän'-provincijaspäi tobjimalaz. Čajun da toižen eksportan Tamsui-port laski Taibeile kätas saren pohjoižen päižeks lidnaks 19. voz'sadan lopule. Vl 1886 Taibei om pandud Taivan'-provincijan pälidnaks (i om mugomaks tähäsai kontinentaližen Kitain käskusiden mödhe). Vll 1895−1945 Taivan' oli Japonijan kolonijaks, i sil pordol Taibei sai administrativižen keskusen äjid pirdoid (sauvusid), lidnan nimen oficialine japonine virkand oli Taihoku (mugažo Taikoku). Vn 1949 7. päiväl tal'vkud Gomin'danan ohjastuz Čan Kaišinke pämeheks tedoti Taibeid Kitain Tazovaldkundan pordaigaližeks pälidnaks, i Nankinad — kaikenaigaižeks pälidnaks. Ekonomikan šingotez vedi ristitišton äikerdaižennoks ližadusennoks Taibein rajonas.

Taibei om saren opendusen i massinformacijan sarakon keskuseks. Vl 2007 lidnan nominaline KSP oli 160 mlrd. US$, kaiken aglomeracijan — 260 mlrd. US$. Lidnalaižiden KSP ühtele hengele sil-žo aigal oli 48 400 US$ (kahtenz' surtte Azijas Tokion jäl'ghe, siš oli 65 453 US$ ekvivalentas), no ku otta ezilidnoidenke, ka se KSP oli vaiše 25 000 US$ ühtele hengele. Industrijan päižed sarakod oma elektronikan i sen komponentoiden tehmine, tarkoiktoiden ladimiden i mašiništon pästand, tekstilin i soban edheotandad, sömtegimišt. Toižed znamasižed sarakod oma torguind, transport, bankad.

Geografijan andmused[vajehta | vajehtada tekst]

Lidn sijadase Taivan'-saren pohjoižes katl'uses, 9 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Mäged 1120 metrhasai ü.m.t. kortte ümbärtas lidnad. Taibei jagase 12 rajonaks.

Klimat om subtropine neps. Voden keskmäine lämuz om +23,5 C°, kezakun-sügüz'kun +28..+30 C°, tal'vkun-uhokun +17..+18 C°. Ekstremumad oma −0,2 C° i +39,7 C°. Paneb sadegid 2368 mm vodes, enamba semendkus-sügüz'kus (214..355 mm kus).

Eläjad[vajehta | vajehtada tekst]

Vl 2015 eläjiden lugu oli 2 704 810 ristitud. Röunatab saren kaikiš surembanke Nju Taibei-lidnanke i Czilun-avanportanke, kaik ned sätas lidnaglomeracijad ühesa millionad ristituidenke (2021) 1059 km² pindal.

Nell' lidnalašt ühesaspäi saiba üläopendust.

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]

  1. Nece eländpunkt sijadase Kitaiš, no kontroliruiše Kitain Tazovaldkundal.

Irdkosketused[vajehta | vajehtada tekst]