Mine sisu juurde

Uel'san kel'

Vikipedii-späi
Uel'san kelen pagižijoiden procent Uel'san grafkundoidme vn 2001 rahvahanlugemižen mödhe

Uel'san kel' (ičeze nimituz: Cymraeg [kəmˈrɑːɨɡ] vai y Gymraeg [ə ɡəmˈrɑːɨɡ]) om üks' kel'tižiš kelišpäi. Se om kaikiš znamasižemb niišpäi pagižijoiden lugun mödhe irlandijan kelen jäl'ghe.

Regulirujad organad oma Uel'san ohjastuz i Uel'san kelen komissar (edel 2012. vot — kel'komitet).

Leviganduz[vajehta | vajehtada tekst]

Necil kelel pagištas Suren Britanijan Uel'sas i valdkundan toižiš paloiš, Sur' London i Anglii Uel'san röunanno tobjimalaz. Uel'san oficialine kel', toine om anglijan kel' de facto.

Pagižijoiden lugu om läz 700 tuhad ristituid (mamankel'). Vl 2018 Uel'san ristitišton 16% kodikel' i 12% mahttas sanuda kelel erazvuiččes märas.

Istorii[vajehta | vajehtada tekst]

Uel'san kel' erištui ühthižes brittan kelespäi 6. voz'sadal, vähäluguižed kaičenus dokumentad todestadas sidä. Anglijan kolonizacijan levigandusenke 12. voz'sadaspäi Uel'san, Kumbrijan i Kornan kel'tad eläškanziba eriži, i heiden keled šingotaškanziba toižin mugažo. Uel'san kelen nügüdläine versii om 16. voz'sadan lopuspäi. Kelen ezmäižed täuded vajehnikad oma kogotud 19. voz'sadal.

Paginoiden kaks' gruppad: Uel'san pohjoine (Gogledd Cymru) i suvine (De Cymru). Mahtuz pagišta uel'san kelel andab uhtejittušt oiktust naturalizacijan täht Sures Britanijas, kut anglijan i šotlandijan (kel'tižen) kelil, vn 1981 käskusen rahvahanikuses mödhe.

Ümbrikirjutand[vajehta | vajehtada tekst]

Kirjankel' erištub lujas paginoišpäi. Kirjkel' om latinan kirjamišton pohjal.

Sanoiš om lühüdoid i pit'kid vokalid. Painend sijadase ezijäl'gmäižel tavul läz kaiken, se sirdab suffiksoiden ližadusenke. Diftongad oma äiluguižed, enamba pohjoižen paginoiš. Substantivil voib olda kaks' sugud: mužiksugu i naižsugu. Voib säta äilugud kahtel mahtusel.

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]


Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.