Fizine himii
Fizine himii (vai fizikohimii, paks lühenduz om fizhimii literaturas) om himijan jaguz, tedo himižiden substancijoiden sauvondan, strukturan i kändusen ühthižiš käskusiš. Tedoidab himižid nägusid fizikan teoretižiden i eksperimentaližiden metodoiden abul. Om kaikiš avarombaks himijan jaguseks. Nimitadas tedoidajid fizikohimikoikš.
Erasti mülütadas himišt fizikad fizižhe himijha. Ei voi tehta kaiken sel'ktad röunad niiden keskes. Molembad tedod kosketadas himijad i fizikad. Znamasine erinend om neciš: fizine himii kacleb processoid henegiden äjüdenke ühtenaigaižešti; himine fizik kacleb erigoittud henegid i niiden vastamižpainegt, toižin sanoin konkretižid atomoid i molekuloid, oz., siš ei ole «idealine gaz»-el'gendust.
Saksalaine Genrih Kunrat-alhimik kävuti «fizine himii»-terminad ezmäižen vl 1598[1]. 17.-18. voz'sadoil kävutihe terminad znamoičemha nügüdläšt «teoretine himii»-tärtust[2]. Mihail Lomonosov kävutaškanzi «fizine himii»-terminad tedon metodologijan nügüdläižes el'genduses, hän lugi Piterin Tedoakademijan Akademižen universitetan üläopenikoile «Todesižen fizižen himijan kursad» vl 1752 ezmäižen kerdan. Ezmäine Zeitschrift für physikalische Chemie-tedoaiglehtez publikuimha kirjutusid fizižes himijas oli alusenpandud Vil'hel'm Ostval'd- i Jakob Hendrik Vant-Goff-tedomehil vl 1887.
Jagused[vajehta | vajehtada tekst]
Fizižen himijan jagusiden enambuz om sel'ktoidenke röunoidenke tedoidusen objektoiden i metodoiden mödhe, metodologijan eriližusidme i kävutadud apparatan mödhe.
Nened fizižen himijan jagused oma:
- kolloidine himii
- kristallohimii
- radiohimii
- termohimii
- openduz atoman sauvondas
- openduz metalloiden korrozijas
- openduz segoitesiš
- himine kinetik
- fotohimii
- himine termodinamik
- fiziž-himine analiz
- himižiden ühtnendoiden reakciimahtusen teorii
- korktoiden energijoiden himii
- lazerhimii
- radiacine himii
- südäitukuine himii
- elektrohimii
- kulundhimii
- strukturine himii
- metallurgijan processoiden teorii
Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]
- ↑ Khunrath H. Symbolum Physico-Chymicum. Hamburg, 1598.
- ↑ Solovjov Ju. I. Очерки по истории физической химии (Sanutesed fizižen himijan istorijas). — M.: Nauka, 1964. — Lp. 7. (ven.)
|
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |