Mine sisu juurde

Globalizacii

Vikipedii-späi
Kul'turan globalizacijan ozutez: kospleinikoiden jouk Yukicon 2014-fankonventan scenal, Suomenma

Globalizacii om ižandusen, politikan, kul'turan i religijan integracijan da unifikacijan mail'man process.

Se om ühteks processoišpäi mail'man ižanduses, kudambad el'getas rahvahanižandusiden ühtmudeks. Ned ižandused oma sidodud keskneze mail'man tön jagamižen sistemal, ekonomižil i politižil kosketusil. Globalizacijan aigan nacionaližed ižandused tuldas mail'man torgushe, niiden ekonomik sädab äi uzid kosketusid transnacionalizacijan i regionalizacijan tagut. Necil alusel mail'man ühthine verkižanduz formiruiše — muga nimitadud geoekonomik da sen infrastruktur. Valdkundoiden suverenitetan valatoitand poleneb, a se oli päižeks rahvahidenkeskeižiden kosketusiden täht voz'sadoiš. Globalizacijan process om valdkundaližikš formitadud torguzsistemiden evolücijan jäl'guz[1].

Globalizacijan päjäl'gused oma tön mail'man jagamine, tehmižresursoiden, kapitalan i radnikoiden migracii kaiken planetan masštabas (üläkoncentracijanke erasiš-se sijiš), käskusišton, ekonomižiden i tehnologižiden processiden standartizacii, erazvuiččiden maiden kul'turoiden lähenemine i ühtištused.

Tedomehiden kaceged globalizacijan auguihe kuctas mel'vajehtelusid. Istorikad ottas sidä processad kapitalizman šingotesen pordhaks. Ekonomistad mainitadas finansoiden torgusiden transnacionalizacijad. Politologad ozutadas demokratižiden organizacijoiden levigandushe. Kul'turologad sidodas avaron globalizacijan tulendad 1990-nziš vozišpäi kul'turan vesternizacijanke mail'man masštabas. Om informaciž-tehnologižid-ki tulendpolid sel'gitamha globalizacijan processoiden olendad. Globalizacijan polenpidajad oma globalistad.

Deglobalizacijan processad ližadudas mail'mas 2010-nziden voziden lopuspäi. Ekonomine fragmentacii voib vedada šingotesen maid nügüd'aigaižiden tehnologijoiden sandan jügedusennoks, irdpol'žennoks velgannoks innovacižhe šingoteshe näht.

Kacu mugažo[vajehta | vajehtada tekst]

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]

  1. Novikova I. V. Глобализация, государство и рынок: ретроспектива и перспектива взаимодействия (Globalizacii, valdkund i torguz: ičekeskentehmižen retrospektiv i perspektiv). — Minsk: Ohjanduzakademii Vaugedvenäman Tazovaldkundan Prezidentanno, 2009. (ven.)
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.