Nagriž

Manpäližen palan nägu (Alamad)

Valdkund:	Kazmused
Palakund:	Änikkazmused (Magnoliophyta)
Klass:	Kaksidülehtesižed (Dicotyledones)
Kund:	Kapustänikoižed (Brassicales)
Sugukund:	Kapustižed (Brassicaceae)
Heim:	Kapust (Brassica)
Erik:	Nagriž

Latinankel'ne nimi

Brassica rapa L., 1753

Sistematik
Vikierikoiš

Kuvad
Vikiaitas

ITIS 23063

NCBI 3711

Nagriž (latin.: Brassica rapa) om üks'vozne vai kaks'vozne heinäsine kazmuz, Kapust-heimon Kapustižed- (latin.: Brassicaceae), vai Ristänikoižed-sugukundan (latin.: Cruciferae) erik. Lugetas läz kümnikad alaerikoid.

Kazvatand

Ottihe kul'turiviruimha enamba 40 voz'sadad tagaz. Kodima — Päivlaskmaine Azii. Kazvatadihe Amuižes Egiptas, Grekanmas, Rimas. Oli Venän päižeks maploduks edel kartohkan otandad kävutamižhe.

Nügüd'aigan kazvatadas jur'ploduihe (kaks' sortungruppad, nagrhen sötmižsortud nimitasoiš turnepsaks), lehtesihe (kuz' sortungruppad) da semnihe (garčican i kanol-voin samine) näht.

Jagadas aigaližhe i möhäižhe, möhembaine kožub varha tal'veks. Voib kazvatada aigaližen nagrhen kaks' satust vodes.

Ümbrikirjutand

Jur' kazvab sanktaks, südäin oleleb pakuine vai vauged. Jur'lehtesed oma järedad liranvuiččed pit'kanke vardenke. Änikoičii seikh kazvab kahtel vodel vai sil-žo vodel ku ištutihe värin, seikh om korged i om äi vardetomid lehtesid.

Semned oma ruskedburan mujun, vären šurun formal, penenke jurudenke^[1].

Nagrhen semned
Nagrhen änikod
Nagrhen jured

Nagrheze sidodud vepsän tärtused

Babu — kuivatud nagrhen haukuine (vai kartohkan).
Haudad, haudnikad — hauttud nagriž.
Haudpirg — pirg hauttud nagrhenke.
Kopreh — nagrhen kogo pöudol.
Labohtez — pirg nagrhenke vai kartohkanke.
Lohkoi — vezipudr (tahtaz) rugižjauhospäi nagrhenke.
Nagrižpirg — pirg nagrhenke.
Paštikaine, paštikaz — pašttud nagriž.
Repoi — pašttud vai hauttud nagrhen südäivezi, vai vas nagrhespäi.

Nagrheze sidodud vepsän muštatišed da ozoitesed

Muštatišed

Ala nagra nagrišt, om ret'kad kodiš.

Ei karged nagriž ezmäižeks hapne.

Sö nagriž sügüzel, a ak pidä nores.

Ozoitez

Kehker ku kudmaine, viher ku vast. (nagriž)

Homaičendad

↑ Sinskaja Je. N. Род 649. Капуста — Brassica (Heim 649. Kapust — Brassica) // Флора СССР = Flora URSS (NSTÜ:n flor) : 30 tomad / päredaktor V. L. Komarov. — M. ; L. : NSTÜ:n Tedoakademijan pästandkodi, 1939. — T. 8 / toman redaktor N. A. Buš. — Lpp. 463−464. — 696, XXX lp. — 5200 egz. (ven.)

Irdkosketused

Nagriž Vikiaitas

[1] Sinskaja Je. N. Род 649. Капуста — Brassica (Heim 649. Kapust — Brassica) // Флора СССР = Flora URSS (NSTÜ:n flor) : 30 tomad / päredaktor V. L. Komarov. — M. ; L. : NSTÜ:n Tedoakademijan pästandkodi, 1939. — T. 8 / toman redaktor N. A. Buš. — Lpp. 463−464. — 696, XXX lp. — 5200 egz. (ven.)

[1]