Mine sisu juurde

Nagriž

Vikipedii-späi
Nagriž
Nagriž
Manpäližen palan nägu (Alamad)
Tedoklassifikacii
Valdkund: Kazmused
Palakund: Änikkazmused (Magnoliophyta)
Klass: Kaksidülehtesižed (Dicotyledones)
Kund: Kapustänikoižed (Brassicales)
Sugukund: Kapustižed (Brassicaceae)
Heim: Kapust (Brassica)
Erik: Nagriž
Latinankel'ne nimi
Brassica rapa L., 1753


Sistematik
Vikierikoiš


Kuvad
Vikiaitas

ITIS 23063
NCBI 3711

Nagriž (latin.: Brassica rapa) om üks'vozne vai kaks'vozne heinäsine kazmuz, Kapust-heimon Kapustižed- (latin.: Brassicaceae), vai Ristänikoižed-sugukundan (latin.: Cruciferae) erik. Lugetas läz kümnikad alaerikoid.

Ottihe kul'turiviruimha enamba 40 voz'sadad tagaz. Kodima — Päivlaskmaine Azii. Kazvatihe Amuižes Egiptas, Grekanmas, Rimas. Oli Venän päižeks maploduks edel kartohkan otandad kävutamižhe.

Jur' kazvab sanktaks, südäin oleleb pakuine vai vauged. Jur'lehtesed oma järedad. Änikoičii seikh kazvab kahtel vodel vai sil-žo vodel ku ištutihe värin, seikh om korged i om äi lehtesid. Jagadas aigaližhe i möhäižhe, möhembaine kožub varha tal'veks. Voib kazvatada aigaližen nagrhen kaks' satust vodes.

Nagrhen sötmižsortad nimitasoiš turnepsaks.

Nagrheze sidodud vepsän tärtused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]
  • Babu — kuivatud nagrhen haukuine (vai kartohkan).
  • Haudad, haudnikad — hauttud nagriž.
  • Haudpirg — pirg hauttud nagrhenke.
  • Kopreh — nagrhen kogo pöudol.
  • Labohtez — pirg nagrhenke vai kartohkanke.
  • Lohkoi — vezipudr (tahtaz) rugižjauhospäi nagrhenke.
  • Nagrižpirg — pirg nagrhenke.
  • Paštikaine, paštikaz — pašttud nagriž.
  • Repoi — pašttud vai hauttud nagrhen südäivezi, vai vas nagrhespäi.

Nagrheze sidodud vepsän muštatišed da ozoitesed

[vajehta | vajehtada lähtetekst]
  • Ala nagra nagrišt, om ret'kad kodiš.
  • Ei karged nagriž ezmäižeks hapne.
  • Sö nagriž sügüzel, a ak pidä nores.
  • Kehker ku kudmaine, viher ku vast. (nagriž)