Nagriž

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search

Nagriž (latin.: Brassica rapa) om üks'vozne vai kaks'vozne heinäsine kazmuz, Kapust-sugun (latin.: Brassica) Kapustižed- (latin.: Brassicaceae), vai Ristänikoižed-sugukundan (latin.: Cruciferae) erik.

Ottihe kul'turiviruimha enamba 40 voz'sadad tagaz. Kodima — Päivlaskmaine Azii. Kazvatihe Amuižes Egiptas, Grekanmas, Rimas. Oli Venän päižeks maploduks edel kartohkan otandad kävutamižhe.

Jur' kazvab sanktaks. Jur'lehtesed oma järedad. Änikoičii seikh kazvab kahtel vodel vai sil-žo vodel ku ištutihe värin, seikh om korged i om äi lehtesid. Jagadas aigaližhe i möhäižhe, möhembaine kožub varha tal'veks.

Nagrhen sötmižsortad nimitase turnepsaks.

Nagrheze sidotud vepsän tärtused[redaktiruida | redaktiruida purde]

  • Babu — kuivatud nagrhen haukuine (vai kartohkan).
  • Haudad, haudnikad — hauttud nagriž.
  • Haudpirg — pirg hauttud nagrhenke.
  • Kopreh — nagrhen kogo pöudol.
  • Labohtez — pirg nagrhenke vai kartohkanke.
  • Lohkoi — vezipudr (tahtaz) rugižjauhospäi nagrhenke.
  • Nagrižpirg — pirg nagrhenke.
  • Paštikaine, paštikaz — pašttud nagriž.
  • Repoi — pašttud vai hauttud nagrhen südäivezi, vai vas nagrhespäi.

Nagrheze sidotud vepsän muštatišed da ozoitesed[redaktiruida | redaktiruida purde]

Muštatišed[redaktiruida | redaktiruida purde]

  • Ei karged nagriž ezmäižeks hapne.

Ozoitesed[redaktiruida | redaktiruida purde]

Kehker ku kudmaine, viher ku vast (nagriž).

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vepsän kelen korpus


Wiki letter w.svg Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.