Mine sisu juurde

Sagud

Vikipedii-späi
Saguden erazvuiččed sortud

Sagud om kova vai pol'kova sömprodukt, kudambad tehtas maidospäi.

Saguded kogotas vauktušišpäi (25 procenthasai), maidrazvaspäi (koumhesai videndest) i mineraloišpäi (3,5 procenthasai i keitandsol). Om nenid vitaminoid: A, B1, B2, B12, C, D, E, PP. Saguden vauktušad sättudas sömänsulatusele enamba mi maidon. Organizm otab saguden sötmižsubstancijoiden 98..99%. Saguziden ekstraktivižed substancijad ližatas litud.

Söndprodukt om ičeze rodun maidon koncentratoraks, sen vauktušad, razvad i mineraližed komponentad oma läz siš-žo proporcijas. Kal'cijan i fosforan mülü om znamasine, ned saguden substancijad oma optimaližes balansiruidud rindatuses.

Joga saguden toižend tarbhaičeb ičeze tehmižen tehnologijad. Tehmižes sagud alištub pasterizacijale i kaičendale kahteks kuks da sen enamba, oleskeleb savukurdüd erasti hätkustoitamha kožundan strokud.

Irdnägun mödhe saguded oleldas veresad, pehmdad hoikanke korenke (vauktanke södabanke vilikonke), pehmdad pestud korenke, saguded taivazmanke vilikonke (sinivauvaz sagud), pressuidud i keittud-pressuidud. Toižendad oleldas mugažo al'buminižed, sulatud, segoitadud kategorijan. Om harvoid toižendoid, oz., saksan sagud hapamaidospäi, norvegijan koričma sagud (brünust).

Brinz om sagud lambhan maidospäi.

Jagadas saguzid tehmižen tehnologijan mödhe: kovad, pehmdad, solvezikahad, ümbriratud (sulatud).

Razvdusen mödhe: razvatomad (vähemb mi 10 procentad razvad), kebnenzoittud, normaližed, kaksitadud i koumetadud razvdusenke.

Mail'man pästand i kulutand

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Saguden mail'man pästand lehmän maidospäi oli 18,7 mln tonnoid vl 2014. Kaikiš surembad saguden tegijad oma EÜ:n valdkundad (9 mln tonnoid vl 2014, Francii, Saksanma, Italii, Alamad, Pol'šanma) i AÜV (5 mln tonnoid vl 2014). Tehmine Amerikas ližadub piccan populärižusen tagut, sagud mülüb sihe ingredientaks.

Produktan pästajad oma sen järembad kulutajad-ki. Znamasižed eksportirujad oma Avstralii, Irlandii, Uz' Zelandii, Alamad.

Järedad kulutajad ühtel hengel (enamba mi 25 kg vl 2009): Grekanma, Francii, Islandii.



Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.