Tranzistor
Tranzistor (angl.: transistor) vai pol'veimtriod om elektronine komponent pol'veimiden materialaspäi, mahtab penel tulendsignalal ohjata znamasižel elektrojoksusel lähtendčepiš. Se mahtuz laskeb kävutada ladint elektrosignaliden lujendusen, generiruindan, kommutacijan i toižetamižen täht.
Meiden päivil tranzistor om shemotehnikan aluseks elektroladimiden i integraližiden shemiden alištujas enambuses. Principialižiš shemiš znamoitas tranzistorad «VT» vai «Q» tobjimalaz, pozicijan indeksan ližadusenke, oz., VT12.
Jagadas tranzistoroid kahteks klassaks strukturan, tegendan mahtusen i parametran mödhe: bipolärižed i unipolärižed (tranzistorad kendeffektanke). Bipolärižen erineden, unipolärine tranzistor ohjandase elektrokingitesel, ei ole elektrojoksusel. Nügüd'aigan bipolärižed tranzistorad dominiruidas analogtehnikas. Digitaline tehnik kogoneb unipolärižiš tranzistoroišpäi läz täuzin, mülüdas mikroshemihe. 1990-nzil vozil gibridižiden bipoläriž-unipolärižiden tranzistoroiden uz' IGBT-toižend om sätud, se kävutase vägielektronikas avaros nügüd'.
Amerikaižed Uil'jam Šokli-, Džon Bardin- i Uolter Brattein-tedomehed radoiba AT&T-kompanijan Bell Telephone Laboratories-konstruktorpalakundas vspäi 1936. Grupp sauvoi ezmäšt radajad tranzistorad vn 1947 tal'vkus i sädi sen teorijad. Tranzistor oli bipolärine, kopii kaičese muzejas. Vl 1956 ned koume tedomehed saiba Nobelän premijad fizikas tranzistoreffektan tedoidusiš[1].
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]
|
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |