Mine sisu juurde

Nobelän premii

Vikipedii-späi

Nobelän premii (roč.: Nobelpriset [nʊˈbɛ̂lːˌpriːsɛt], norv.: Nobelprisen, angl.: Nobel Prize [ˈnoʊbɛl]) om üks' kaikiš arvokahembiš rahvahidenkeskeižiš premijoišpäi. Sihe mülüdas mötal', diplom i rahalahj läz 1 mln US$ surtte. Anttas joga vodel vspäi 1901 kaikiš znamasižembiš tedoidusiš i löudusiš, järedas tondas ristitkundan kul'turha vai šingoteshe. Tedotadas laureatid redukun zavodindas.

Premii om alusenpandud Ročinman Al'fred Nobel'-himikan-inženeran da edheotajan (1833−1896) zavetoičendan mödhe. Viž arvlahjad oma sätud vl 1895 neniš sarakoiš: himii, literatur, mail'man kožund, fizik, medicin (fiziologii). Arvlahj ekonomikan tedoidusiš om alusenpandud Ročinman Riksbankal (keskuzbankal) vl 1968 i andase vspäi 1969, no se ei ole Nobelän premijaks formaližikš. Arvlahjan mail'man kožundas laureat valičese i lahjatase Norvegijan Oslo-pälidnas, pandas toižiden arvlahjoiden laureatid Ročinmas ceremonijanke Stokhol'mas.

Rahalahj, Nobelän komitetan i ceremonijan rajadused makstas Nobelän fondan rahoišpäi. Sen fondan statut om pädokument arvlahjan tondan ohjandimidenke. Vaiše eläbile personile sab oigeta premijad, mail'man kožundan arvlahj andase organizacijoile-ki. Voib ei antta premijad ku ei ole sättujid kandidatoid. Premii andase kerdan elos tobjimalaz. Voib jagada premijad kahten tedotön kesken, i lahjoitud mehiden lugu oleleb koume vai sen vähemba.

Nobelän komitet röunati nominacijoiden lugud. Mail'mas om Nobelän premijan analogoid neniš sarakoiš: matematik i informatik, geografii, muzik, čomamaht, arhitektur.

Eläb ezituz om tarbhaine sanudes premijad laureataspäi, hän pagižeb muga nimitadud «Nobelän memoriališt lekcijad», Nobelän fond publikoičeb sidä erižes tomas.


Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.