Medicin
Medicin (latin.: medicina, ars medicina-sanoišpäi «spravitandan čomamaht» medeor-verbaspäi «spravitan») vai tervhuztedo om tedoiden da praktižen radmižen sistem, kudamban met om tervhuden varmituz da kaičend, elon hätkeližusen ližaduz, ristitun i živatoiden (veterinarii) läžundoiden profilaktik da spravitand, fizižiden i psihižiden mokičendoiden kebnenduz mugažo.
Lekarid, farmaceftad da medsizared oma medicinan professionaližed radnikad. Pacientad da läžujad oma heiden klijentikš.
Istorii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Amuižes mirus lekarid da arboid kävutiba racionaližid spravitajid metodoid i rahvahanmedicinan abutusid ühtes rives spravitandan formidenke mistikan da magijan sferoišpäi. Antikaigaižed valdkundad sabustiba znamasižid satusid medicinan šingoteses: istorižed dokumentad i aigalaižiden todištused toiba meihesai amuižgrekižen Gippokrat-lekarin sädusid, rimalaižen Klavdii Galen-londusentedoidajan rezul'tatoid, aleksandrijan Gerofil- i Erasistrat-lekariden töid.
Medicinižiden praktižiden kaclendoiden kogodamine jätksihe keskaigan-ki, araban mail'mas eriližešti (Ibn Sina), islam kucub ecmähä zellid läžundoid vaste i kitäb spravitajid ristituid. Medicin šingotihe Evropan jumalankodiš i tegi znamasižid haškuid Udessündundan pordol (15.-18. voz'sadad). Šveicarine Paracel's-lekar' propagandirui medicinan kävutandad mahtusiden da tedoiden alusel, toi lekariden praktikha erazvuiččid himižid ühtnendoid i mineraližid vezid.
Sarakod
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- profilaktine medicin: gigijen, rekreacii, dezinfektologii, sanitarii, epidemiologii;
- klinine medicin (läžundoiden jagandadme): dietologii, terapii, hirurgii, psihiatrii, neonatologii, pediatrii, gerontologii, kardiologii, nevrologii, endokrinologii, oftal'mologii, stomatologii, urologii, nefrologii, pul'monologii, ginekologii;
- farmaceftine medicin (farmakologii);
- praktikan mödhe: teoretine (biomedicin), praktine (klinine) medicin, todištai medicin;
- ristitun radmižen mödhe: katastrofoiden, aviacine, sodamedicin, kosmine, vedenalaine, sportan, käskuzkundaline, tön, veterinarine medicinad.
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]
 |
Medicin Vikiaitas |