Tervhuz

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Fizkul'turharjoitused oma tervhen elonmahtusen üks' päpaloišpäi.

Tervhuz om miččen taht eläban organizman olend, konz se kogonaz i sen kaik elimed voidas oigeta ičeze funkcijoid täuzin; toižin — läžundan, pahuden olmatomuz (tervhuden märhapanendad oma alemba kirjutadud detaližikš).

Ümbrikacujad tervhut tedod oma dietologii, farmakologii, biologii, epidemiologii, psihologii (tervhuden, šingotesen psihologijad, eksperimentaline i klinine, socialine), psihofiziologii, psihiatrii, pediatrii, medicinine sociologii i medicinine antropologii, psihogigijen, defektologii.

Ristitun tervhuden kaičend (tervhudenkaičend) om üks' valdkundaližiš funkcijoišpäi. Mail'man tervhuden organizacii kaičeb ristitkundan tervhut kaikes mirus.

Mail'man tervhuden päiv oigendase migo vot sulakun 7. päiväl, Mail'man psihižen tervhuden päiv — redukun 10. päiväl.

Märhapanendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

MTO:n käskuzkirjan mödhe, «tervhuz om täuz' fizine, hengeline da socialine hüvinolend, läžundoiden da fizižiden defektoiden olmatomuden ližaks». No ei voi kävutada necidä märhapanendad populäcijan i personan tervhuden arvoindan täht. MTO:n mel'pidegen mödhe, personaline tervhuz om löutud palahtelendoiden i läžundoiden olmatomuz; populäcijan tervhuz om kolendmäran, läžumižlugun da invalidižusen alendusen process.

Pavel Kal'ju ümbrikacui ičeze rados[1] tervhuden 79 märhapanendad. Niid formuliruihe mail'man erazvuiččiš maiš, erazvuiččen aigan i erazvuiččiden disciplinoiden tedomehed.

Voib vastata mugomid märhapanendoid:

  • Tervhuz — organizman kaikiden sistemiden normaline funkcii, sen mugomiden biologižiden processiden normaline kaivatez, kudambad abutadas personaližele henghepäzundale i äikerdoičendale.
  • Om organizman da sen funkcijoiden dinamine tazoolend ümbrištonke, organizman mahtuz kuvazuda ümbrišton vajehtujile arvoimižile.
  • Om ühtnemine socialižiš töiš i kundaližtarbhaižes rados, om mahtuz tehta täuzin socialižiden päfunkcijoiden mödhe.
  • Om läžundan, läžundolendoiden i läžundližiden toižetusiden olmatomuz.

Kal'jun mödhe, tervhuden kaikid voimusižid harakteristikoid voib ühtenzoitta nellhä koncepcijha:

  • Medicinine model' — kaik märhapanendad medicinižidenke tundusidenke i harakteristikoidenke, tervhuz om kuti läžundoiden da niiden simptomiden olmatomuz.
  • Biomedicinine model' — läžundan subjektivižiden mujandoiden i organižiden palahtelendoiden olmatomuz.
  • Biosocialine model' — mülütadas tedoitud ühtmudeks medicinižid da socialižid tundusid, sen aigan socialižed tundused oma prioritetanke.
  • Kal'hudeiž-socialine model' tedoidab tervhuz ristitun arvuseks; MTO:n märhapanend mülüb arni neche modelihe.

Toižendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Hengen (psihine) tervhuz om ristitun mahtuz sel'geta elon koverikahid olendazjoid, sil-žo aigal kaita optimaline emocionaline fon i ičtazvedandan adekvatižuz. Demokrit ümbrikirjuti hengen tervhuden tärtust, euthumia:d («hengen hüvä olend»). Sanuden südäigarmonijad ristitun mel'kuva ümbrikirjutase Platonan dialogiš Sokratan elos da surmas. Erasiden tedoidajiden töiš (oz., Zigmund Freid) kul'tur nimitase hengeližiden mokičendoiden purtkeks. Viktor Frankl lugeb, miše ristitun arvoindsisteman olend om kaikiš znamasižemb faktor hänen hengeližen tervhuden täht.

Fizine tervhuz — se om terveh hibj, kudamb om vaumiž reagiruida tarkoiktas da adekvatižikš miččen taht aigan. Necen tervhuden süd oma terveh sömine, hüvä il'm, täizöine uni i fizižed harjoitused pid'oitelemha lihasid, sonid i südäikerad tonusas. Mugažo fizine tervhuz om organizman kaikiden sistemiden täuz' funkcioniruind, hüvä ičtazmujand, vägen da teravuden (korhakuden) vara.

Tervhuden tazopindad mediciniž-socialižiš tedoidusiš[redaktiruida | redaktiruida purde]

  • Individualine tervhuz — erižen ristitun tervhuz.
  • Grupptervhuz — socialižiden i etnižiden gruppiden tervhuz.
  • Regionaline tervhuz — administrativižiden territorijoiden ristitišton tervhuz.
  • Kundaline tervhuz — kogonaižen ristitkundan tervhuz, populäcijan tervhuz; «kertläžundoiden profilaktikan, elon hätkeližusen ližadusen i tervhuden varmitusen tedo da mahtused kundan, organizacijoiden, valdkundan da personan organizuidud naprindoiden kal't i sel'ktan valičendan jäl'ghe»[2]. Kundaližen tervhuden profilaktikan metodad oma openduzprogramiden elohopanend, medicinižen holitusen strategijan sädand, tedoidusiden vedand.

Faktorad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Tervhuden psihologii jagab valatoitajid tervhudele psihologižid faktoroid koumhe gruppha: ripmatomad, oigendamižfaktorad i motivatorad.

  • Ripmatomad (edeližed, edelvaumičijad), niiden kesksidod tervhudenke i läžundanke oma kaikiš lujembad:
    • Ičtazvedand, mel', taba.
    • Kognitivižed faktorad oma el'gendused tervhudes i läžundas, normas; melen ohjandimed da kal'huded; tervhuden ičtazarvoind.
    • Socialižen ümbrišton faktorad — socialine tügi, kanz/pereh, professionaline ümbrišt.
    • Demografižed faktorad — naiž-/mužiksugun faktor, personaližed koping-strategijad, rahvaz (etnos) i socialine šoid.
  • Oigendamižfaktorad:
    • Erižtazoižiden problemoiden pätandan mahtod.
    • Substancijoiden kävutand i niiden kävutand pahudele (alkogol', nikotin, sömänsulatusen palahtelendad).
    • Abutajad jäda tervheks ičtazvedandan toižendad (ekologižen ümbrišton valičend, fizine aktivižuz).
    • Jäl'genduz tervhen elonmahtusen ohjandimile.
  • Motivatorad:
    • Stressorad (üks'lugu — stressor).
    • Olend olmas läžujan (adaptacijan processad läžundan löumendusiden kuroile).

Fizižen tervhuden faktorad:

  • Fizižen šingotesen korktuz.
  • Fizižen vaumičendan korktuz.
  • Funkcionaližen vaumhuden mär tehmaha ličendoiden mödhe.
  • Kuvazumižrezervoiden mobilizacijan tazopind, mugoižen mobilizacijan mahtuz harjenemha ümbrištole.

Kogonaz nened faktorad valatoittas tervhut: sal'hed da socialine status, pid'oitelijad socialižed verkod, openduz da kirjutandmaht, radon arvoimižed i otmine, socialine ümbrišt, fizine ümbrišt, personaližed mahtod, tervhuden kaičendan har'gmused, lapsen terveh šingotez, biologijan da genetikan šingotesen tazopind, medicinižed holitišed, ristitun sugu, rahvahankul'tur, psihologine vastustuzmaht lidnalaižen socializacijan processan aigan.

Oiktan informiruindan faktor diagnozan polhe: om ozutadud, miše lekarid avaitas mužikoile enamba tedoid heiden läžundas, mi naižile[3].

Ozutajad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ristitun tervhuz om kvalitativine harakteristik. Se om luguparametroiden rezul'tataks:

  • antropometrižed — kazv, veduz, rindhan mülü, elimiden i kudehiden geometrine form;
  • fizižed — pul'san paksuz, arterialine painuz, hibjan lämuz;
  • biohimižed — himižiden elementoiden procent organizmas, mugažo eritrocitoiden, leikocitoiden, gormonoiden i tž. substancijoiden pala;
  • biologižed — solišton floran mülünd, virus- da kertläžundoiden olemine; i tž. biomarkerad.

Ristitun organizman olendan parametroiden znamoičendad mülüdas märitud diapazonha. Nece diapazon nimitase «norm:aks», se om löutud medicinižel tedol da radol. Čuratud znamoičend diapazonaspäi voib olda tervhuden hondotusen tundusel i todestusel. Sen aigan tervhuden kadotuz nägese organizman strukturan da funkcijoiden palahtelendan mödhe, sen kuvazumižen voimusiden kaiduses.

Erased normaližed ozutajad keskmäižen täuz'kaznuden ristitun täht:

  • arterialine painuz — artutpachan 140/90 mm alemba.
  • hibjan lämuz — 35,5..37,4°C.
  • pul's — 60-100 iškendad minutas.

MTO:n meletusen mödhe, ristituiden tervhuz om socialine ičend, i nenid ozutajid rekomenduidas arvoimha "kundališt tervhut":

  • Kogosüdäiproduktan palan oigendamine tervhudenkaičendan sarakho.
  • Kaikile sättujan eziauguižen mediciniž-sanitarižen abun olend olmas.
  • Immuniziruidud ristitišton pala.
  • Tedoidusiden mär kohtukahiš kvalificiruidud personalal.
  • Lapsiden sömižen olend.
  • Lapsiden kolendmäran lugud.
  • Tuleban elon keskmäine hätkeližuz.
  • Ristitišton tedod gigijenan polhe.

Kundaližen, regionaližen da grupptervhuden kriterijad:

  • Mediciniž-demografižed — sündundmär, kolendmär, ristitišton londuseline ližakazv, vagahaižiden kolendmär, edelstrokuižiden sündundoiden paksuz, varastadud elon keskmäine hätkeližuz.
  • Läžumižlugu — ühthine, kertläžundoil, radmižmahtusen aigaliženke kadotusenke, medicinižiden ümbrikacundoiden andmusiden mödhe, päläžundoil (kertläžundoita), gospitaliziruidud.
  • Invalidižusen ozutajad.
  • Fizižen šingotesen ozutajad.

Kaikid kriterijoid arvoidas niiden dinamikan mödhe.

Tervhuden indeks om tervehiden ristituiden (kudambad ei olgoi läžegandenuded) pala tedoidusen pordos (oz., voden aigan).

Tervhuden kaičendsistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Tervhudenkaičend om valdkundaližen radmižen sarak. Sen met om kaikile sättujan medicinižen holitusen organizacii i varmituz, ristituiden tervhuden tazopindan kaičend da lujenduz.

Vl 2008 tervhudenkaičendan sarak kuluti šingotadud maiden KSP:n 9%, se om valdkundan ekonomikan znamasine pala.

Tervhudenkaičend lugese znamasižeks faktoraks varmitamha ristituiden tervhut da hüvinolendad kaikes mirus. Valdkundaližiden tervehtamižprogramiden pozitivine znamoičend om tundištadud avaros. Sen paloin, 20. voz'sadal mugoižiden programiden-ki i vakcinacijan rezul'tataks oli nece: vagahaižiden i lapsiden kolendmär aleniba lujas, elon keskmäine hätkeližuz ližadui i ližadab (se ližadui 30 vot AÜV:oiš vspäi 1900, 6 vot — mail'mas keskmäral). Paharubi tegihe ezmäižeks hajenudeks läžundaks ristitkundan nügüd'aigaižes istorijas, vspäi 1980 se om hajenu mail'mas täuzin tervhudenkaičendan organizacijoiden radon tagut MTO:nke päks.

Mail'man tervhuden organizacii (MTO, angl.: World Health Organization, WHO) om ÜRO:n üks' specialižiš aluzkundoišpäi (kuti UNESCO, RTO da UNISEF), se kogoneb ÜRO:n 193 valdkundoiš-ühtnijoišpäi. Organizacijan käskuzkirjan mödhe, om toižiden valdkundoiden ühtnemižen voimust, kudambad ei mülügoi ÜRO:ho. MTO:n päfunkcii om tervhudenkaičendan rahvahidenkeskeižiden problemoiden pätand i mail'man ristitišton tervhuden kaičend. Organizacijan aluz om pandud vl 1948 päfateranke Ženevas, Šveicarii.

Tön kaičend — radnikoiden elon da tervhuden kaičendsistem heiden radmižen aigan. Se mülütab nenid edheotandoid: oiktuzližed, socialiž-ekonomižed, organizaciž-tehnižed, sanitariž-gigijenižed, lekarinprofilaktižed da reabilitacižed märad. Tön kaičend kogoneb varuitomuden tehnikaspäi (varuližed faktorad, varused) i tehmižsanitarijaspäi (travijad faktorad).

Terveh elonmahtuz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Terveh elonmahtuz om edeližuz šingotamha ristitun elonradmižen erazvuiččid polid (rad, kanz, elämuz, kund, joud), samha aktivišt pit'kad igäd, tehmaha täuzin socialižiden funkcijoiden mödhe.

Küzund tervhen elonmahtusen šingoteses sündui ristitun organizman kormadusiden da ličendoiden toižetusiden tagut. Kundaline elo jügitui. Tehnogenižed, ekologižed, psihižed, politižed da sodariskad lujetas, ned sätas negativižid provokacijoid tervhuden olendas.

Tegendad tervhen elonmahtusen mödhe pättas üht problemad — individualižen tervhuden kovitamine. Psihologii (tunde, motivacii) i medicinine biologii ümbrikirjutadas elonmahtust kompleksin.

Tervhudehe sidodud vepsän muštatišed[redaktiruida | redaktiruida purde]

  • Pän kibištab, perskele kebnemb om.
  • Tervhut ed osta.
  • Veraz röun vanhtutab.

Tervhudehe sidodud vepsän tärtused[redaktiruida | redaktiruida purde]

  • Häčak, hörčak — terveh, vägev ristit.
  • Hörm — terveh, vahv mužik.
  • Kambak, porn — terveh, vahv ristit.

Kelenvänd[redaktiruida | redaktiruida purde]

  • Tervhen! — järgeline tervhensädand.
  • Kut void-ik? — Voin tervhelaze! — ičekeskeižen tervhensädandan sanad.
  • Tervhuded: sanudas tervhuzid — tervhensädandan oigenduz tutabas ristituspäi kenen-ni kal't.
  • Jä tervheks! — hüväšt'jätand.
  • Mäne tervheks! — hüväd sanad männudele.
  • Tervhudes: (genitiv +) tervhudes — znamoičeb tostan sanad.
  • Tervhudeks: oz., sögat tervhudeks — tehta midä-ni tervhuden hüvüdeks.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Калью П.И. Сущностная характеристика понятия «здоровье» и некоторые вопросы перестройки здравоохранения: обзорная информация. — М., 1988. (ven.)
  2. What is Public Health?. — Association of Schools and Programs of Public Health (aspph.org). (angl.)
  3. Психология здоровья: учебник для вузов /Под ред. Г.С. Никифорова. — СПб: Питер, 2003. — 607 lpp. — Lpp. 230-240. ISBN 5-318-00668X. (ven.)