Čukčulaižed

Vikipedii
Čukčulaine kanz haski-sugun koiranke 1900-nzil vozil
Čukačuiden pala lidnan- i küläkundoidme Edahaižes Päivnouzmas, vn 2010 rahvahanlugemižen andmusiden mödhe

Čukčulaižed vai Čukačud (čukč.: ԓыгъоравэтԓьэт / оравэтԓьэт «todesižed ristitud» / «ristitud», ven.: чукчи / луораветланы) oma Pohjoižen igähine vähäliguine rahvaz. Eläb Venälaižen Federacijan pohjoižpäivnouzmas tobjimalaz: nell' videndest Čukotkan avtonomižes ümbrikos, toižed rahvahan ezitajad oma lähižiš regionoiš. Om čukačuid Moskvas i Piteriš.

Rahvahan lugumär om läz 16 000 ristituid vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe, se om kaikiš suremb kaikes aigas. Vn 1939 rahvahanlugemine fiksirui 13 830 čukčulašt, sid' lugumär poleni i saihe sihe-žo luguhusai 1970-nzil vozil.

Kodikeled oma čukačun kel' (rahvahan nelländez..pol') i venän kel'. Uskod oma šamanizm, animizm, ortodoksine hristanuskond. Heimrahvahad oma koräkalaižed, kerekalaižed, alütoralaižed, itel'menalaižed.

Čukačud elädas ičeze kodimal päpaloin, heiden ezitatad eliba Čukotkal 4.-3. voz'tuhal EME völ. Arktunuziden pedroiden mectuz oli heiden kul'turan aluseks. Pedranvodind kändihe ižandusen aluseks edehko Venäman imperijan matkadajiden da sodaanastajiden tulendad Čukotkan mererandoile 17. voz'sadal.

Wiki letter w.svg Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.