Čukačun kel'
Čukačun kel' (ičeze nimituz: ԓыгъоравэтԓьэн йиԓыйиԓ) om čukčulaižiden kel', üks' paleoazijalaižiš kelišpäi. Mülüb Čukotkan da Kamčatkan kel'kundha.
Pagižijoiden lugu — 5 095 ristitud (vn 2010 Venäman rahvahanlugemine), rahvahan koumandez. Kirjkel' om sätud kirilližen kirjamišton pohjal.
Leviganduz[redaktiruida | redaktiruida purde]
Pagištas čukačun kelel neniš Venäman regionoiš: Čukotkan avtonomine ümbrik, Kamčatkan randan Koräkan ümbrikon pohjoižpäivnouzm, Saha Tazovaldkundan Alakoliman ulus. Se om čukačuiden besedoičendan kel' monoetnižiš perehiš i veroližen ižanduzradmižen processas (pedranvodind). Rahvahan toine kel' om venän kel', läz kaik čukčulaižed tetas sidä erazvuiččes märas, pagištas sil rahvahidenkeskeižiden kosketusiden aigan koräkoidenke i jakutalaižidenke. Administrativižen radmižen kel' om venäkel' vaiše.
Čukačun kel' om openduzdisciplinaks Čukotkan avtonomižen ümbrikon 28 školas (2015−2016. openduzvoden andmused), kaik 1616 last openuihe kel't sil aigal. Om radio- i TV-oigendusid čukačun kelel, kundaline besedoičend vedase sil.
Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]
Venälaižen Federacijan subjektoiden valdkundaližed da oficialižed keled | |
|---|---|
| VF:an valdkundaline kel' | venäkel' |
| Federacijan subjektoiden valdkundaližed keled | abazan • adigejan • agulan • altajan • azerbaidžanan • avaran • baškiran • burätan • cahuran • čečenan • čuvašan • darginan • erzän • hakasan • ingušan • jakutan • kabardinan da čerkesan • kalmikan • karačajan da balkaran • komin • krimantataran • kumikan • lakan • lezgin • mokšan • mägimarin • nitmarin • nogajan • osetijan • rutulan • tabasaranan • tatan • totaran • tuvan • udmurtan • ukrainan |
| Keled oficialižen statusanke | čukačun • dolganan • evenan • evenkan • hantin • jukagiran • karjalan • kazahan • mansin • nencan • permin komin • sel'kupan • suomen • vepsän |
|
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |