Mine sisu juurde

Žanna d'Ark

Vikipedii-späi
Žanna d'Ark
Портрет
nimi sündundan jäl'ghe:

неизвестно

radmižen toižend:

военнослужащая

sündundan dat:

Lua tõrge kohal Moodul:Sources 199. real: attempt to concatenate local 'letter' (a nil value).

sündundan sijaduz:

Domrémy-la-Pucelle[d], Bari hertsogkond[d], Prantsusmaa kuningriik[d][1]

valdkund:

 Prantsusmaa kuningriik[d]

kolendan dat:

30. semendku 1431[2][3][4] (19 vot)

kolendan sijaduz:

Ruan, Normandia[d], Inglise ja Prantsuse kaksikmonarhia[d][2]

tat:

Jacques d'Arc[d]

mam:

Isabelle Romée[d]

avtograf:

 Žanna d'Ark VikiAitas
Om sädusid VikiPurtkiš VikiPurde
Žanna d'Ark-käsknikan surm pažagal

Žanna d'Ark (franc.: Jeanne d'Arc [ʒan daʁk]; sünd. 6. viluku 1412, Domremi, Francijan kunigahuz — kol. 30. semendku 1431, Ruan, Normandii), Orleanalaine neižne-psevdonimanke (franc.: La Pucelle d'Orléans), oli Francijan rahvahaline vägelaine, francižiden sodavägiden üks' käsknikoišpäi Sadavoččen sodan aigan.

Sadavozne soda mäni Anglijad vaste, Pariž oli anastadud, kunigaz pageni Francijan suvhe. Ani kuti Jumal oigenzi neidišt, i Šarl'-dofin (tuleban aigan Karl VII-kunigaz) pani Žannad sodakäsknikaks. Saldatad oliba ülenpäiš oigetud Jumalal neiččespäi da heitiba anglijalašt ümbärdust tarbhaižes Orlean-lidnaspäi nelläs päiväs (se azjtego om lidnan jogavozne praznik tähäsai). Sil aigalpäi Žannan armii vägesti kaikel sijal, i kahtes kus Šarl'-dofin kändihe Francijan Karl VII-kunigahaks.

Karlan vencastusen jäl'ghe Žanna ühtni Parižan (vn 1429 sügüz'ku) i La Šariten (kül'mku) satusetomihe blokadoihe, hänen rol' niiden aigan poleni tanhalaižiden uskod Žannas. Vn 1430 zavodindas d'Ark kerazi ičetahtnikoiden joukud i oigenzihe joudutada Kompjen'-lidnad burginjonoiden (burgundijalaižiden) blokadaspäi. Neižne putui burgundijalaižile plenha, hö oliba Anglijan poles sil aigal i andoihe Žannad anglijalaižile, miččed sudiba da paloiba händast pažagal jeretikaks.

Žannan armijan vägestused i kunigahan anglijalaižišpäi illegitimižuz tegiba Francijan ripmatomuden kaičendan päsüks. Vl 1453 Sadavozne soda lopihe, i Francii-valdkund ühtištui möst.

Vl 1456 vedihe toštmižprocessan da todestihe Žannan hüvän nimen. Katoline jumalankodikund kanonizirui händast vodel 1920. Pühän Žannan kuva om läz kaikuččes katoližes Francijan jumalanpertiš.

  1. Pernoud R. J'ai nom Jeanne la PucelleÉditions Gallimard, 1994. — P. 15.
  2. 2,0 2,1 Pernoud R. J'ai nom Jeanne la PucelleÉditions Gallimard, 1994. — P. 92.
  3. SNAC — 2010.
  4. Malcolm G.A. Vale, Lanhers Y. Encyclopædia Britannica
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.