Žanna d'Ark

Žanna d'Ark
radmižen toižend:	военнослужащая, мемуаристка
sündundan dat:
sündundan sijaduz:	Domrémy-la-Pucelle[d]
valdkund:	Prantsusmaa kuningriik[d]
kolendan dat:	30. semendku 1431 (19 vot)
kolendan sijaduz:	Ruan, Normandia[d], Inglise ja Prantsuse kaksikmonarhia[d]
tat:	Jacques d'Arc[d]
mam:	Isabelle Romée[d]
avtograf:
Žanna d'Ark VikiAitas
Om sädusid VikiPurtkiš

Žanna d'Ark-käsknikan surm pažagal

Žanna d'Ark (franc.: Jeanne d'Arc [ʒan daʁk]; sünd. 6. viluku 1412, Domremi, Francijan kunigahuz — kol. 30. semendku 1431, Ruan, Normandii), Orleanalaine neižne-psevdonimanke (franc.: La Pucelle d'Orléans), oli Francijan rahvahaline vägelaine, francižiden sodavägiden üks' käsknikoišpäi Sadavoččen sodan aigan. Putui burgundijalaižile plenha, hö andoihe Žannad anglijalaižile, miččed sudiba da paloiba händast pažagal jeretikaks.

Sadavozne soda mäni Anglijad vaste, Pariž oli anastadud, kunigaz pageni Francijan suvhe. Ani kuti Jumal oigenzi neidišt, i Karl VII pani Žannad sodakäsknikaks. Saldatad oliba ülenpäiš oigetud Jumalal neiččespäi da heitiba anglijalašt ümbärdust tarbhaižes Orlean-lidnaspäi nelläs päiväs (se azjtego om lidnan jogavozne praznik tähäsai). Sil aigalpäi Žannan armii vägesti kaikel sijal, i kahtes kus Karl VII kändi Francijan kunigahaks. Žannan armijan vägestused i kunigahan anglijalaižišpäi illegitimižuz tegiba Francijan ripmatomuden kaičendan päsüks. Vl 1453 Sadavozne soda lopihe, i Francii-valdkund ühtištui möst.

Vl 1456 vedihe toštmižprocessan da todestihe Žannan hüvän nimen. Katoline jumalankodikund kanonizirui händast vodel 1920. Pühän Žannan kuva om läz kaikuččes katoližes Francijan jumalanpertiš.

Homaičendad

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.