Žanna d'Ark
Žanna d'Ark | |
nimi sündundan jäl'ghe: |
неизвестно |
---|---|
radmižen toižend: | |
sündundan dat: |
Lua tõrge kohal Moodul:Sources 199. real: attempt to concatenate local 'letter' (a nil value). |
sündundan sijaduz: |
Domrémy-la-Pucelle[d], Bari hertsogkond[d], Prantsusmaa kuningriik[d][1] |
valdkund: | |
kolendan dat: |
30. semendku 1431[2][3][4] (19 vot) |
kolendan sijaduz: |
Ruan, Normandia[d], Inglise ja Prantsuse kaksikmonarhia[d][2] |
tat: | |
mam: | |
avtograf: | |
Žanna d'Ark VikiAitas | |
Om sädusid VikiPurtkiš |
Žanna d'Ark (franc.: Jeanne d'Arc [ʒan daʁk]; sünd. 6. viluku 1412, Domremi, Francijan kunigahuz — kol. 30. semendku 1431, Ruan, Normandii), Orleanalaine neižne-psevdonimanke (franc.: La Pucelle d'Orléans), oli Francijan rahvahaline vägelaine, francižiden sodavägiden üks' käsknikoišpäi Sadavoččen sodan aigan.
Sodaradmine
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Sadavozne soda mäni Anglijad vaste, Pariž oli anastadud, kunigaz pageni Francijan suvhe. Ani kuti Jumal oigenzi neidišt, i Šarl'-dofin (tuleban aigan Karl VII-kunigaz) pani Žannad sodakäsknikaks. Saldatad oliba ülenpäiš oigetud Jumalal neiččespäi da heitiba anglijalašt ümbärdust tarbhaižes Orlean-lidnaspäi nelläs päiväs (se azjtego om lidnan jogavozne praznik tähäsai). Sil aigalpäi Žannan armii vägesti kaikel sijal, i kahtes kus Šarl'-dofin kändihe Francijan Karl VII-kunigahaks.
Karlan vencastusen jäl'ghe Žanna ühtni Parižan (vn 1429 sügüz'ku) i La Šariten (kül'mku) satusetomihe blokadoihe, hänen rol' niiden aigan poleni tanhalaižiden uskod Žannas. Vn 1430 zavodindas d'Ark kerazi ičetahtnikoiden joukud i oigenzihe joudutada Kompjen'-lidnad burginjonoiden (burgundijalaižiden) blokadaspäi. Neižne putui burgundijalaižile plenha, hö oliba Anglijan poles sil aigal i andoihe Žannad anglijalaižile, miččed sudiba da paloiba händast pažagal jeretikaks.
Žannan armijan vägestused i kunigahan anglijalaižišpäi illegitimižuz tegiba Francijan ripmatomuden kaičendan päsüks. Vl 1453 Sadavozne soda lopihe, i Francii-valdkund ühtištui möst.
Mušt
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vl 1456 vedihe toštmižprocessan da todestihe Žannan hüvän nimen. Katoline jumalankodikund kanonizirui händast vodel 1920. Pühän Žannan kuva om läz kaikuččes katoližes Francijan jumalanpertiš.
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- ↑ Pernoud R. J'ai nom Jeanne la Pucelle — Éditions Gallimard, 1994. — P. 15.
- ↑ 2,0 2,1 Pernoud R. J'ai nom Jeanne la Pucelle — Éditions Gallimard, 1994. — P. 92.
- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ Malcolm G.A. Vale, Lanhers Y. Encyclopædia Britannica
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |