Actekad

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Bazal'tasine Päiväižen kivi (isp.: Piedra del Sol, 3,6 m surtte) om actekan kul'turan simvolaks. Kuvadab actekiden el'gendusid mail'mas.

Actekad vai astekad, aztekad (ičeze nimituz nahuatl'-kelel: mēxihcah [meː'ʃiʔkaʔ] «mešika») oli nor' indejine rahvaz nügüdläižen Meksikan keskuses. Alištui kul'turassimiläcijale sijaližiden tol'tekiden polespäi. Lugetas nügüdläšt naua-rahvast actekiden jäl'gelaižikš, lugumär 1,5 mln.

«Actekad»-sana om valitud kirjiš-purtkišpäi tedomehil Meksikas 19. voz'sadal erigoičemha Meksikan nügüdläšt rahvahad igähižes indejižes rahvahaspäi. Nauatl'-kel' oli actekiden kodikeleks, actek-sana znamoičeb «ken-se Actlanaspäi». Ezimeletaden, rahvaz tuli lodehen maišpäi, nügüdläižen meksikanižen Najarit-štatan mererandaližiš sarišpäi. Tenočtitlan-lidnan-valdkundan aluz oli pandud vl 1325 Teskoko-järven sarel, 2239 m korktusel valdmeren pindan päl, nügüd' Mehikon keskuz. Tenočtitlan kändihe Actekižen imperijan pälidnaks, imperijan levigandmine oli vozil 1427−1519.

Actekiden civilizacii (14.-16. voz'sadad) oli šingotadud mifologijanke da kul'turjäl'gusidenke, ühtenzoiti molembiden valdmeriden randoid. Actekižen imperijan tobmuz oli loptüd änikoičendan aigan ispanižel vägitungendal. 16. voz'sadal 15 mln actekid läžuškanzi hädal da pölištui, se oli rahvahan nell' videndest.

Imperii oli äirahvahaline. Ühthine andan maksmižen sistem oli sen tobmudeks, ei olend ühthišt ohjanduzsistemad. Saudihe teid jaugnikoiden täht andan maksmižeks. Actek-mez' koli 41,2 vot igäl keskmäras, naine eli 42,1 vot igähäsai.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]



Wiki letter w.svg Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.