Alpatov Mihail

Alpatov Mihail
radmižen toižend:	istorik, kirjutai
sündundan dat:	7 (20) kül'mku 1903
sündundan sijaduz:	Q4418215?, Venäma
valdkund:	Venemaa keisririik[d]  Nõukogude Venemaa[d]  Nevondkundaližiden Socialistižiden Tazovaldkundoiden Ühtištuz
kolendan dat:	17. tal'vku 1980(1980-12-17) (77 vot)
kolendan sijaduz:	Moskv, Nevondkundaližiden Socialistižiden Tazovaldkundoiden Ühtištuz

Mihail Antonovič Alpatov (ven.: Михаил Антонович Алпатов; sünd. 20. kül'mku 1903, Sibilöv-futor (nüg. Rostovan agjas), Donan sodavägiden agj, Venäman imperii — kol. 17. tal'vku 1980, Moskv, NSTÜ) oli nevondkundaline kirjutai da istorik, istorižiden tedoiden doktor.

Biografii

Alpatov openui Rostovan Donan pedagogižes školas komsomolan oigendusen mödhe vll 1923−1927, sid' radoi opendajan školas, oli školan direktoran. Vspäi 1930 ühtni kompartijha. Vspäi 1932 mez' openui Filosofijan, literaturan i istorijan institutas (Moskv), oli pästtud sišpäi i tuli aspiranturha. Suren sodan aigan radoi kompartijan instruktoran.

Sodan jäl'ghe Mihail jätkustui aspiranturad Moskvan valdkundaližes universitetas i Kundaližiden tedoiden akademijas kompartijan keskuzkomitetanno. Vl 1947 mez' vahvišti kandidatan dissertacijad, zavodi tedoradmišt kut istoriograf kerdalaz, medievist — E. A. Kosminskii- (1886−1959) i R. J. Vipper- (1859−1954) tedomehiden openik. Radoi NSTÜ:n Tedoakademijan Istorijan institutas 1950-nziš vozišpäi ičeze surmhasai. Tedomehen pätem oli «Venälaine istorine mel' i Päivlaskmaine Evrop» (ven.: Русская историческая мысль и Западная Европа), sen mödhe Alpatov vahvišti tedodoktoran dissertacijad vl 1966 i vaumiči fundamentališt ühtennimišt tedotöd, kudamb om publikoitud «Nauka»-pästandkodiš vll 1973−1985 (koume tomad, istorijan pordoidme). Tedoiži donan kozakišton istorijad mugažo.

Mez' kirjuti istorižid romanoid, tobjimalaz donan kozakišton da postimperialistižen pordon polhe.

Homaičendad

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.