Hirošima

Hirošima
広島市
*(Hirosima-si)*
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Japonii
Eläjiden lugu (2023)	1,183,696 ristitud
Pind	906,68 km²
Pämez'	Kazumi Macui; (sulaku 2011—,; (松井一實,; Matsui Kazumi)
Telefonkod	+81-(0)82
Aigvö	UTC+9

Hirošima, oficialižikš Hirošima-lidn (japonan kelel: 広島市 [çiɾoɕima], vepsän kirjamil: Hirosima-si «lidn levedal sarel») om Japonijan üks'toštkümnenz' surtte lidn, ühtennimižen prefekturan administrativine keskuz. Se om Tügoku-regionan kaikiš suremb lidn.

Japonižen Mazda-korporacijan päfater da pätegimed sijadasoiš lidnas.

Istorii[vajehta | vajehtada tekst]

Lidnan aluz om pandud vl 1589 kuti Mori-rodun lidnuz.

Vn 1945 6. päiväl elokud Hirošima oli elänu läbi atombomban poukahtuses, ezmäine mugoine lidn mail'mas. 70 tuhad ristituid oli surmitud kerdalaz, 60 tuhad oli pölištunu satatesišpäi da läžundoišpäi edesižes. Lidnan ühesa kümnendest oli pandud mantazole. Udessündutihe Hirošimad vodele 1960.

Hirošima šingotase avtosauvomižel (Mazda), laivansauvomižel (Mitsubishi, Kawasaki, JMUcor IHI Kure Works, Mitsui), mašinansauvomižel (Mitsubishi, IHI).

Geografijan andmused[vajehta | vajehtada tekst]

Hirošima seižub Tünen valdmeren Japonijan südäimeren pohjoižel randal, sijadase Honšü-saren suvipäivlaskmas. Reljef om tazo. Lidn seižub Otanjogen suhišton randoil. Jogen kuz' kanalad jagadas lidnad sarikoikš.

Klimat om valdmeren subtropine neps. Voden keskmäine lämuz om +16,5 C°, kezakun-sügüz'kun +23,2..+28,5 C°, tal'vkun-uhokun +5,4..+7,5 C°. Ekstremumad oma −8,6 C° (viluku, tal'vku) i +38,7 C° (heinku). Kezaaigan minimum om +6,6 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +22,3 C° (tal'vku). Paneb sadegid 1572 mm vodes, enamba kezakus (227 mm) i heinkus (280 mm), vähemba tal'vkus-uhokus (46..64 mm kus). Voib paneškata lunt tal'vel. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 61..73 % röunoiš voden aigan. Tropižed ciklonad oleldas kezaaigan.

Hirošima-lidn jagase kahesaks administrativižeks rajonaks (japon.: 区 ku). Nak-rajon om administrativižeks keskuseks.

Eläjad[vajehta | vajehtada tekst]

Atombombardiruindan jäl'ghe lidnan ristitišton lugu pördui edel sodan znamoičendale (343 968 eläjad vl 1940) vodele 1955 jo (357 287 eläjad). Ületi millionad 1980-nziden voziden augotišes. Vl 2014 lidnan eläjiden lugu oli 1 185 097 ristitud 905,41 km² pindal. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 1 199 391 eläjad vl 2019. Kaik 1,4 mln eläjid oli ezilidnoidenke vl 2015 (kümnenz' sija valdkundas).

Transport[vajehta | vajehtada tekst]

Avtobusad, tramvaid da kebn metro oma kundaližeks transportaks lidnan südäimes. Vspäi 1994 kebn metro radab lidnas (Astram Line, japon.: アストラムライン Asutoramurain, vl 2015 om üks' jono, 22 stancijad, 18 km ted, jonused oma räzinoitud kezroil). «Sanjo Sinkansen»-kiruhraudten Hirošima-stancii sijadase Minami-rajonas.

Rahvahidenkeskeine civiline Hirošima-lendimport^[1] (japon.: 広島空港 Hirošima Kūkō, HIJ / RJOA, 2,6 mln passažiroid vl 2015) sijadase lähižes Mihar-lidnas, 50 km päivnouzmha. Sišpäi tehtas reisid Azijan lähembaižihe maihe, mugažo Japonijadme.

Hirošima-meriport om jüguiden täht, sidä kesken rahvahidenkeskeine konteinerterminal radab.