Honkong

Honkong
香港 *(Sängan)* (kit.)
Hong Kong (angl.)
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Kitai
Eläjiden lugu (2021)	7,413,070 ristitud
Pind	2,754,97 km²
Pämez'	Län Čženjin
Telefonkod	+852
Aigvö	UTC+8

Honkong (kit.: 香港 Sängan, kantonan paginan virkand [hœ́ːŋ.kɔ̌ːŋ], angl.: Hong Kong, britanine virkand [hɒŋˈkɒŋ], amerikaine [ˈhɒŋkɒŋ]), täuz' oficialine nimi om Honkongan eriline administrativine agj (kit.: 香港特別行政區 Sängan tebe sinčžencüi, angl.: Hong Kong Special Administrative Region), om Kitain pala. Se om Azijan rahaazjoiden znamasine keskuz da joudai port penidenke valdkundmaksoidenke.

Istorii

Vozil 1841−1997 Honkong nügüdläižiš röunoiš oli Suren Britanijan kolonijaks. Vl 1843 Viktorii-lidnan aluz oli pandud, nügüd' nece nimituz jäi läheližiden pohtan da mägenocan nimiš. Toižen mail'man sodan aigan territorii oli okkupiruidud Japonijan sodavägil vll 1941−1945.

Geografijan andmused

Honkong sijadase Kitain suvipalas, Koulunan pol'sarel, kahtel surel sarel (Honkong i Lantau) da völ 260 pen't sart oma, Kitain Suvimeren randal. Šen'čžen'-lidn om pohjoižhe territorijaspäi, ani röunan taga 33 km pitte. Toine Kitain specialine administrativine Makao-agj sijadase päivlaskmpolehe kuz'kümnes kilometras.

Randanpird — 733 km^[2]. Kaikiš korktemb čokkoim om Taimošan'-mägi, 958 m ü.m.t. kortte.

Klimat om subtropine kaks'sezonine mussonine, tropižen klimatan röunal, pil'vekaz vodes läbi, uhokus-sulakus eriližešti. Voden keskmäine lämuz om +23,5 C°, kezakun-sügüz'kun +27,9..+28,9 C°, tal'vkun-uhokun +16,5..+18,2 C°. Ekstremumad oma 0 C° (viluku) i +36,6 C° (eloku). Il'man lämuz voib ülitada +26 C° miččel taht kul, ei voi olda madalamb mi +18 C° kezakus-sügüz'kus. Paneb sadegid 2431 mm vodes, vihmsezon tuleb semendkus-sügüz'kus (290..491 mm kus), kuiv sezon oleskeleb kül'mkus-uhokus (29..39 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 78..83 % röunoiš uhokus-sügüz'kus, 70..74 % redukus-vilukus. Ei oleskele manrehkaidusid, toroksäd oma paksud.

Lidnfartaloiden territorii otab penemb nelländest kaikes territorijaspäi, toižed agjan koume nelländest oma puištod.

Tobmuz

Kaik om kahesatoštkümne administrativišt ümbrikod (angl.: district) Honkongas. Käskusištos de facto om severt-se erižid lidnoid da žiloid, no niil ei ole administrativišt statusad i valdatusid, ned oma erazvuiččiden ümbrikoiden paloikš.

Ičeohjanduz om Honkong-territorijal tähäsai. Ičeze päkäskuz, Käskusenandai Nevondkund, ohjastuz ministrusidenke ratas Honkongas. Vn 1984 kožundkirjutesen mödhe, Sur' Britanii andoi ottud kortomha territorijad Kitaile znamoičendanke jätta territorijan käskusištod da ohjandusen formad vajehtuseta vižkümneks vodeks.

Eläjad

Vn 2011 rahvahanlugemižen mödhe territorijan ristitišt oli 7 071 600 elajad, vl 2014 — 7 112 688 eläjad. Kaikiš suremb Honkongan ristitišt om nügüd'.

Rahvahad (vn 2021 rahvahanlugemižen andmused): kitajalaižed — 91,6 %, filippinalaižed — 2,7 %, indonezijalaižed — 1,9 %, evropalaižed — 0,8 %, indijalaižed — 0,6 %, nepalalaižed — 0,4 %, toižed rahavhad — 2 %.

Ezmäižen kelen mödhe (2021): kitajan kelen kantonan pagin — 88,9 %, anglijan kel' — 4,3 %, kitajan kelen oficialine mandarin-pagin — 1,9 %, toižed keled — 4,9 %.

Transport

Kundaline transport mülütab nenid toižendoid: metropoliten (MTR), elektrojonused (KCR), kaks'žiruižed tramvaid, irdaližed eskalatorad, ehtatimed.

Rahvahidenkeskeine civiline Honkong-lendimport^[3] (kit.: 香港國際機場, mugažo Čheklapkok, HKG / VHHH, 71,5 mln passažiroid vl 2019, 4,5 mln tonnoid jüguid vl 2021) sijadase ratud sarel nell'toštkümnes kilometras lidnan keskuzpalaspäi (Keskuzraudtestancijaspäi).