Šen'čžen'

Šen'čžen'
深圳
*(Shēnzhèn)*
Valdkund	Kitai
Eläjiden lugu (2020)	17,560,000 ristitud
Pind	1,986 km²
Pämez'	Cin' Veičžun; (覃伟中,; semendku 2021—)
Telefonkod	+86−755
Aigvö	UTC+8

Šen'čžen' (kit.: 深圳, pin'jin': Shēnzhèn, mandarinan virkand [ʂə́n.ʈʂə̂n], sana sanha «süvä pöudoidenkeskeine sija») om Kitain lidn Guandun-agjas, sen kahtenz' surtte lidn (Guančžoun jäl'ghe), agjale alištusen lidn.

Se om Kitain elektrotehnižen tegimišton da il'mtorguindan kaikiš järedamb keskuz.

Istorii

Nügüdläižen lidnan sijas lidnalaine eländpunkt oli olmas 4. voz'sadaspäi meiden erad. Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1410, nügüdläižen lidnan aluz om pandud vl 1979.

Vn 1980 1. päiväl semendkud Kitain ezmäižen specialižen ižanduzzonan aluz om pandud tulijan lidnan nelläs rajonas vedatamha verhanmaižiden investicijoid valdkundha. Aigan joksten vs 2010 heinkuspäi kaik lidn tegihe mugoižen zonan nügüdläižiš röunoiš.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Kitain suves, Hel'mjogen (Čžuczän) suhišton hural randal. Kitain toižed sured lidnad oma läheli: Honkong om ani suviröunan taga, Dunguan' seižub pohjoižpolel, Guančžou (agjan pälidn) sijadase pohjoižpolehe edemba.

Kitain Suvimeren randanpird otab 230 km Šen'čženin röunoiš. Se om jagadud kahteks palaks Koulunan pol'sarel. Lidnan keskuzpala seižub 12 m ü.m.t. korktusel. Lidnan röunoiš mägiden korktuz sase 944 metrhasai.

Klimat om subtropine mussonine, neps da räk, pil'vekaz vodes läbi. Voden keskmäine lämuz om +23,3 C°, semendkun-sügüz'kun +26,4..+29,0 C°, tal'vkun-uhokun +15,7..+17,4 C°. Ekstremumad oma +0,2 C° (uhoku) i +38,7 C° (heinku). Voib panda halad lidnan territorijha harvoin lujas. Paneb sadegid 1933 mm vodes, enamba kezaližel vihmsezonal (310..369 mm kezakus-elokus, läz 240 mm semendkus i sügüz'kus), kuiv sezon oleskeleb kül'mkus-uhokus (30..37 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 74..80 % röunoiš uhokus-sügüz'kus, 64..68 % redukus-vilukus.

Tobmuz

Šen'čžen' jagase nelläks lidnrajonaks-ümbrikoks (Lohu, Futän', Nan'šan', Jantan') da kudeks ezilidnümbrikoks. Ned kümne rajonad alajagasoiš 59 alaümbrikoks.

Kitain kompartijan lidnan komitet kogoneb 12 ühtnijaspäi sekretarinke pämeheks, märhapaneb ülembaižen politikan konturoid. Lidnal avtonomii om keskuzližes ohjastusespäi, sen suim voib vahvištada ičeze käskusid, kut toižiš-ki joudjaližiš ekonomižiš zonoiš. Lidnan radonoigendajan tobmuden pämez' om Šen'čžen'-lidnan rahvahaližen ohjastusen pämez' (mer, kit.: 深圳市人民政府市长 Shēnzhènshì rénmín zhèngfǔ shìcháng). Edeližed merad oma Čen' Žugui (陈如桂, eloku 2017 — sulaku 2021), Süi Cin' (许勤, kezaku 2010 — sulaku 2017).

Eläjad

Vn 2010 kaiken Kitain rahvahanlugemižen mödhe lidnrajoniden ristitišt oli 3 538 275 eläjad, pind — 412 km². Kaik 10 630 000 eläjid oli ezilidnoidenke 1991,64 km² pindal vl 2014. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'.

Eläjiden tobj pala om hukou (pordaigaliženke registracijanke), sirdnikad valdkundan gollembiš agjoišpäi. Kitajine ristitišt om äirahvahaline. Uskojad oma buddizman, daosizman i konfucianižusen polenpidajad päpaloin. Läz 450 tuhad verazmalaižid oli lidnas vl 2010.

Ižanduz

Šen'čženin kogosüdäiprodukt om 1,6 trln CNY (260 bln US$ vl 2014, nellänz' sija valdkundas Pekinan, Šanhain da Guančžoun jäl'ghe).

Huawei da BYD Auto mail'man kompanijoiden päfaterad sijadasoiš lidnas, mugažo Foxconn- da Lenovo-kompanijoiden tegimed. Tehtas iPhone-ladimiden tobjid paloid Šen'čženiš.

Ižandusen uded da znamasižed sarakod oma biotehnologine tegimišt, rahaazjoiden holituz, internet-industrii.

Transport

Avtobusad, metropoliten, taksid da ehtatimed oma kundaližeks transportaks lidnan südäimes. Metro radab vspäi 2004 (vn 2024 lopuspäi om seičemetoštkümne jonod 398 stancijanke, 595,1 km raudted), se om videnz' pitte metrosistem mail'mas. Lidnan port otab 22 km mererandištod.

Rahvahidenkeskeine civiline Šen'čžen' Baoan' -lendimport^[1] (SZX / ZGSZ, 52,7 mln passažiroid i 1,6 mln tonnoid jüguid vl 2023) sijadase 35 kilometras lodeheze lidnan keskuzpalaspäi. Sišpäi tehtas reisid Azijan äjihe verhiže maihe, Evropha, AÜV:oihe da Egiptha, mugažo Kitaidme.

Galerei

Lidnan Administracijan sauvused Futän'-rajonas (2013)
Lidnan muit (2021)
Venbo-pert'kulu, vn 2024 nägu
Šen'čženin fondbirž (SZSE) vl 2014
Lidnan konferencijoiden da ozulelendoiden keskuz Futän'-rajonas (2007, vähäžiruine)
Suvine tedon da tehnologijan universitet (SUSTech, 2018)
Rahvahidenkeskeine Šen'čžen' Baoan' -lendimport, terminal nomer 3 vl 2013
Šen'čžen' -päraudtestancii Luohu-rajonas vl 2018, se om kaikiš znamasižemb lidnan kahesas passažirstancijaspäi