Mine sisu juurde

Junaine

Vikipedii-späi
Junaine
Junaine
Junaine Parižan botanižes sadus, 28. kezaku 2004
Tedoklassifikacii
Valdkund: Kazmused
Palakund: Änikkazmused (Magnoliophyta)
Klass: Kaksidülehtesižed (Dicotyledones)
Kund: Paslönänikoižed (Solanales)
Sugukund: Junaiženvuiččed (Convolvulaceae)
Heim: Junaine (heim) (Convolvulus)
Erik: Junaine
Latinankel'ne nimi
Convōlvulus arvēnsis L.


Sistematik
Vikierikoiš


Kuvad
Vikiaitas

ITIS 30705
NCBI 4123

Junaine (latin.: Convolvulus arvensis) om äivozne heinäsine kazmuz. Erik mülüb Junaiženvuiččed-sugukundha.

Kazmuz om levitadud Evrazijas avaros, sidä kesken Evropas, Kavkazal, Sibiriš, Edahaižes Päivnouzmmas i Keskuzazijas. Invazivine erik Pohjoižamerikas, om todud sihe läz 1739. vot.

Junaine kazvab kuivil nituil, pallištoil, rujosijiš. Om rujoheinäks maižanduses.

Ümbrikirjutand

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Ujelii jurišt sarakoičese. Junaižen seikh om kerdui hoik, sase 0,5..2 metrad pitte da sen enamba. Lehtesed kazdas 2..5 sm pitte.

Vauktan vai ruskedvauvhan vižpalaižen änikon diametr oleleb 10..25 mm.

Junaine sättub sötlemha maižanduzživatoid heinäl. Mülütab psihoaktivižid alkaloidid, ka Keskaigan ottihe junašt noidvoišken tehmižen aigan.

Kazmused jured mülütadas konvol'vulin-morindsubstancijad, hot' sigad södas jurištod omaluižes. Varuline heboile, kazmusen vihandan palan otand südäimehe kucub heil diarejad.

Medenkandai kazmuz sekundariženke znamoičendanke. Nektar i heid'om oma junaižen änikoiš, ned vedatadas mecmezjäižid, bumbakoid da lipkaižid.