Kaži

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Kodikaži
Kaži
«Rusked meinkun»-sugun ižakaži
Tedoklassifikacii
Valdkund: *
Tip: Sel'gjäntkeižed (Chordata)
Klass: Imetaiživatad (Mammalia)
Heimkund: Lihansöjad (Carnivora)
Sugukund: Kažinvuiččed (Felidae)
Heim: Kažid (Felis)
Erik: Meckaži (Felis silvestris)
Alaerik: Kodikaži
Latinankel'ne nimi
Felis silvestris catus (Linnaeus, 1758)

Wikispecies-logo.svg
Sistematik
Vikierikoiš

Commons-logo.svg
Kuvad
Vikiaitas

ITIS {{{1}}}
NCBI {{{1}}}

Kaži vai Kodikaži (latin.: Félis silvéstris cátus) om kodiživat, popularižemb (koirha rindataden) «živat-kompan'jon». Kodikaži om Kažinvuiččiden sugukundan lihansöi imetaiživat. Kodikaži (Felis silvestris catus) om meckažin alaerik nügüd'aigaižen biologižen sistematikan mel'pidegen mödhe. Živat om kodikoittud poleks, vajehtab elonmahtod i arktub kebnas ristitun eländsijan irdpolel.

Nügüd' kaikes Mas om 600 mln kodikažid, mülütadas heid 200 kodikažin suguihe.

Irdpoline nägu[redaktiruida | redaktiruida purde]

Täuz'kaznuden kažin hibjan keskmäine piduz om 60 sm händata, händan piduz sase 25..35 santimetrhasai. Kirjutadud Ginnessan rekordoiden kirjha kaikiš järedamban kodikažin piduz om 121,9 sm. Tervhen kažin hibjan keskmäine veduz om 2,5..6,5 kg, no voib vastata surembid-ki kažid (6..9 kilogrammad). Meinkunan da sibirin suguiden kažiden veduz om 11,5..13 kg. Hö voidas sabustada 20 kilogrammad — nece om razvdusen jäl'guz.

Elonlad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Kaži mecadab üksnäze. Hän tabadab nühtajid da toižid penid živatoid, nece mahtuz om arvokaz ristitun täht enamba 10 tuhad vot. Kaži om socialine živat mugažo; hän kävutab kommunikacijan täht kulundsignalad, feromonad da hibjan likundoiden levedan diapazonan.

Mecanerik i kodierik mecatas hüvin läz tazomäras.

Söte i fiziologijan norm[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lihansöjad živatad, södas mugažo maidod da maidproduktoid. Lipitadas nozolut ei lanktes kel't sihe koiran erineden, no nozoluden pindale, i se libub vakuumal, 4 kerdad sekundas. Söndtavarad kofenke da kakaonke voidas travida kažid.

Pul'san paksuz — 110..140 iškendad minutas, hengaiduz — 16..40 südäimehehengahtust minutas. Hibjan lämuz +38,6 C°. Veren koume gruppad om olmas: A, B i AB.

Kažihe sidodud vepsän virkehed, muštatišed da ozoitesed[redaktiruida | redaktiruida purde]

Virkehed
  • kadonu kaži joksi heiden keskes
  • kažihe da hirhe väta
  • kažikoncert
  • kažinhändan alle
  • kuti koir da kaži
Muštatišed
  • Kažin nagr, a hiren voik.
  • Kažita hired i pän södas.
  • Nukkujale kažile hir' suhu ei tule.
Ozoitez

Ukoine libub päčile, korond perskes (kaži)

Kacu mugažo[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]


Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]