Razvduz

Vikipedii
Razvdusen märad: ristituiden siluetad hibjan normaliženke massanke, liigaiženke massanke, razvdusenke

Razvduz (latin.: adipositas «razvduz» i obesitas «sanktuz», «mäšläkuz», «söteltud külläks mär») om razvan ülämäraižiden šoiduiden formiruindan rezul'tat, voib toda pahut tervhudele. Tazostadud vai enamba mi 30 hibjan massan indeks sättub razvdusele täuz'kaznuzil ristituil.

Specialistad erigoittas liigašt vedust razvdusen ližaks. Liigaine veduz formiruiše muga-žo, no hibjan massan indeks lugese enamba mi 25 (täuz'kaznuzil). Lapsiden liigaine veduz i razvduz märičesoiš eriži 0−5 vot i 5−19 vot igän täht čuradusiden mödhe vahvištadud Mail'man tervhudenkaičendan organizacijal Lapsiden fizižen šingotesen standartižiš ozutajišpäi. Sidodud liigaižhe vedushe i razvdushe läžundad todas znamasižid ekonomižid vigoid, poletas tön tehmižmahtust.

Nügüd'aigan razvduz kaclese metabolizman hronižeks läžundaks, voib ozutadas mitte taht ristitun igäs. Razvduz kaimatas jäl'gused, läžundoiden i kolendmäran statjoiden ühthine lugu ližadase. Razvdusen läžumižlugu šingotadud maiš ližadub ripmata jäl'gnendaspäi (ei ole vajehtusid genomas), muite sömižen äjüdespäi i vähähkos likundaktivižuspäi.

Leviganduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vspäi 1975 vhesai 2016 mokičenus razvdusespäi ristituiden lugu ližadui enamba mi koume kerdad mail'madme, sidä kesken vspäi 1996 vhesai 2016 ližadui 59 %.

Evropan maiden tobjas palas i Venämas ristitišton videndez mokičese razvdusespäi, AÜV:oiš — 36,2 %. Liigaine veduz om Venäman koumel eläjal videspäi, AÜV:oiš — 70 %, Evropan valdkundoiš om penemba mugomid ristituid. Ristitišton razvdusenke kaikiš penemb pala om Indijas (3,9 %) i Japonijas (4,3 %).

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]


Wiki letter w.svg Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.