Kartje Žak

Kartje Žak
	Kartje Žak
	franc.: Jacques Cartier
	; Žak Kartje voikuval,; kvebekalaine Teofil Amel'-pirdai sädi läz 1844 vot aigaližembil kuvilpäi
radmižen toižend:	Tüürimees, maadeavastaja, seafarer, leiutaja, meremees
sündundan dat:	31. tal'vku 1491
sündundan sijaduz:	Saint-Malo[d], Bretagne'i hertsogkond[d]
valdkund:	Prantsusmaa kuningriik[d]
kolendan dat:	1. sügüz'ku 1557 (65 vot)
kolendan sijaduz:	Saint-Malo[d]
avtograf:
	Kartje Žak VikiAitas

Žak Kartje (franc.: Jacques Cartier [ʒak kaʁtje], bret.: Jakez Karter; sünd. 31. tal'vku 1491, Sen-Malo-lidn, Bretanin gercogkund — kol. 1. sügüz'ku 1557, sigä-žo, Francii) oli francijalaine (bretonilaine) merimatkadai da tedoidai. Om Kanadan territorijoiden edelmatkai, zavodi Amerikan francižen kolonizacijan.

Biografii[vajehta | vajehtada lähte]

Tedoidajan kazvatajad oliba Žame Kartje-tat i Žesslen Žansar-mam.

Ekspedicijoiden jäl'ghe Kartje eli kodiman tahoiš igän lophusai, radoi kändajan portugalijan kelespäi.

Ekspedicijad[vajehta | vajehtada lähte]

Ezimeletaden, Kartje ühtni florencijalaižen Džovanni da Verraccano-tedoidajan ekspedicijoihe Pohjoižamerikan randannoks vl 1524 da Suviamerikannoks möhemba. Francijan Francisk I-kunigaz varatoiti heid löudamha lühüdambad ted Indijannoks da Kitainnoks. Vl 1532 mülütihe Bretonin gercogkundad Francijha, i se-žo kunigaz valiči Kartjed jätkustamha ecmižid.

Merimatkadai tegi koume ekspedicijad Pohjoižamerikan randannoks vll 1534, 1535−1536 i 1541−1542, ümbrikirjuti Njufaundlendan randoid, Ph. Lavrentijan jogen da lahten. Kartje mainiti lavrentijalaižiden irokeziden kanada-sanan («külä») i nimiti territorijoid kanadoikš («külikš»). Regionan vezimaršrutad oliba sured da pit'kad i voiba olda vaiše znamasižel kontinental, mitte ei ole tedoiduses völ. Edel 1605 vot ei olend evropalaižiden kaikenaigaižid eländpunktoid nügüdläižen Kanadan territorijal.