Mine sisu juurde

Kartje Žak

Vikipedii-späi
Kartje Žak
franc.: Jacques Cartier
Žak Kartje voikuval, kvebekalaine Teofil Amel'-pirdai sädi läz 1844 vot aigaližembil kuvilpäi
Žak Kartje voikuval,
kvebekalaine Teofil Amel'-pirdai sädi läz 1844 vot aigaližembil kuvilpäi
radmižen toižend:

Tüürimees, maadeavastaja, seafarer, leiutaja, meremees, politikanmez'

sündundan dat:

31. tal'vku 1491

sündundan sijaduz:

Saint-Malo[d], Bretagne'i hertsogkond[d]

valdkund:

 Prantsusmaa kuningriik[d]

kolendan dat:

1. sügüz'ku 1557 (65 vot)

kolendan sijaduz:

Saint-Malo[d][1]

avtograf:

 Kartje Žak VikiAitas
Kahtenden ekspedicijan vezite (1535−1536)

Žak Kartje (franc.: Jacques Cartier [ʒak kaʁtje], bret.: Jakez Karter; sünd. 31. tal'vku 1491, Sen-Malo-lidn, Bretanin gercogkund — kol. 1. sügüz'ku 1557, sigä-žo, Francii) oli francijalaine (bretonilaine) merimatkadai da tedoidai. Om Kanadan territorijoiden edelmatkai, zavodi Amerikan francižen kolonizacijan.

Tedoidajan kazvatajad oliba Žame Kartje-tat i Žesslen Žansar-mam.

Ekspedicijoiden jäl'ghe Kartje eli kodiman tahoiš igän lophusai, radoi kändajan portugalijan kelespäi.

Ezimeletaden, Kartje ühtni florencijalaižen Džovanni da Verraccano-tedoidajan ekspedicijoihe Pohjoižamerikan randannoks vl 1524 da Suviamerikannoks möhemba. Francijan Francisk I-kunigaz varatoiti heid löudamha lühüdambad ted Indijannoks da Kitainnoks. Vl 1532 mülütihe Bretonin gercogkundad Francijha, i se-žo kunigaz valiči Kartjed jätkustamha ecmižid.

Merimatkadai tegi koume ekspedicijad Pohjoižamerikan randannoks vll 1534, 1535−1536 i 1541−1542, ümbrikirjuti Njufaundlendan randoid, Ph. Lavrentijan jogen da lahten. Kartje mainiti lavrentijalaižiden irokeziden kanada-sanan («külä») i nimiti territorijoid kanadoikš («külikš»). Regionan vezimaršrutad oliba sured da pit'kad i voiba olda vaiše znamasižel kontinental, mitte ei ole tedoiduses völ. Edel 1605 vot ei olend evropalaižiden kaikenaigaižid eländpunktoid nügüdläižen Kanadan territorijal.

Žak Kartje oli arvostadud merimez' i nai koditahondas vl 1520, Meri Ketrin de Granš oli hänen ak sijaližes elitaspäi.

  1. Deutsche Nationalbibliothek Record #118668633 // Integrated Authority File — 2012—2016.