Klimat

Man klimatan klassifikacii Köppenan mödhe

Klimat (amuižgrek.: κλίμα klima «kon'akuz», genitiv amuižgrek.: κλίματος klimatos, päiväižen sädegiden kon'akuz lapakoiktale pindale) om sän äivozne režim, enamba mi 30 vodes päpaloin.

Kaidos el'genduses klimat om lokaline, harakterizuib arni necidä tahondad sen geografižen sijadusen mödhe. Avaros el'genduses klimat om globaline, se om olendoiden statistine ansambl', kudambid «atmosfer — gidrosfer — kuivma — kriosfer — biosfer»-sistem läbitab severziš-se voz'kümniš. Ei voi otta sän čurazundad klimatižes normaspäi klimatan toižetamižeks, oz., lujas vilu tal'v ei ozuta klimatan vilugoičendad.

Klimatologii tedoidab klimatad, se tedomehed oma klimatologad. Paleoklimatologii tedoidab enččid klimatan toižetamižid. Man ližaks, klimat-tärtuz voib olda kosketusiš toižidenke planetoidenke da niiden kaimdajidenke atmosferan olendanke.

Nened päižed globaližed geofizižed cikližed processad formiruidas klimatižid arvoimižid Man pindal: lämudenpörund, vedenpörund, atmosferan ühthine cirkuläcii. Jäl'gmäižen modelid kävutasoiš tuleban klimatan toižetamižen arvoiden täht.

Keratas klimatižid harakteristikoid meteorologižiden elementoiden kaclendoišpäi. Niiden keskes kaikiš znamasižembad oma atmosferine painuz, tullein piguz i čuraduz, il'man lämuz da nepsuz, pil'vesižuz, atmosferan sadeged. Sen ližaks tedoitas nenid parametrid: päiväižradiacijan hätkeližuz i summ, rösttumatoman pordon hätkeližuz, nägubusen edhuz, mahusen i vezištoiden veden üläšoiduiden lämuz, veden purustuz man pindaspäi, lumikatken korktuz i olend, kaikenvuiččed atmosferižed nägused, radiacine balans.

Ižandusen sarakod kävutadas klimatan andmusid: maižanduz (vegetacižen pordon lämuziden summ), biologii i tehnižed sarakod (effektivižed lämuded).

Irdkosketused

• Amerikaižen NOAA-organizacijan klimatholitišiden portal (climate.gov). (angl.)

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.