Kova hibj
Kova hibj om substancijan üks' nelläs päižes agregatižes olendaspäi. Erištub toižiš agregatižiš olendoišpäi (nozoluz, gaz, plazm) forman stabiližusel i atomoiden lämuzlikundan harakteral, ned tehtas penid köläidusid tazoolendan sijadusiš ümbri[1].
Erištadas kristalližid i amorfižid kovid hibjoid. Klassižen el'gendusen mödhe, kovan hibjan kristalline olend om seižui (potencialižen energijan minimumanke), kaik amorfižed hibjad sadas kristallišt olendad aigan mändes (no se aig om hätk lujas erasti). Kovan hibjan fizik tedoidab koviden hibjoiden mülündad i südäistrukturad, se om kondensiruidud olendan fizikan alajaguseks. Materialantedo kacleb sidodud koviden hibjoiden ičendoihe küzundoid, mugomid kut kovuz, vahvusen röun, materialan vastustuz ličendoile, fazižed toižetused.
Kaik sauvond i instrumentad kävutadas kovan hibjan erazvuiččid ičendoid. Järgeližes statjas ottas kävutamižhe alištujid ristitun mujandoile mehanižid ičendoid: kovuz, mass, plastižuz, elastižuz, räbeduz. Nügüd'aigaižes mirus kovan hibjan kävutand otab mugažo löutud tedoidusiš ičendoid, voib ozutada niid laboratorijan arvoimižiš vaiše paksus.
Kacmata sihe, miše tedoitihe kovid hibjoid amussai (metallad, mineralad), niiden kaikenpol'ne tedoiduz i ičendoiden informacijan sistematizacii zavodiba 17. voz'sadaspäi.
Kaik om koume painegen pämahtust kovihe hibjoihe, ned sättudas energijan koumele toižendale: mehanine, termine, elektromagnitine. Erištadas niile sättujid fizižiden ičendoiden koume päšt gruppad.
Kacu mugažo[vajehta | vajehtada tekst]
Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]
|
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |