Mine sisu juurde

Mineral

Vikipedii-späi
Erazvuiččed mineralad

Mineral (möhälatinan kelen (аеs) minerale-sanaspäi «kivend») om kivisuguiden, kivendoiden, meteoritoiden gomogenine pala mülündan i südäimen sauvondan mödhe. Se om himine ühtnend vai himine element, om geologižiden processiden londuseližeks produktaks.

Rahvahidenkeskeine mineralogine associacii[1] (angl.: International Mineralogical Association, IMA) i sen Laudkund uziš mineraloiš i mineraloiden nimitusiš vahvištadas uden mineralan avaidust da sen nimed vspäi 1959. Vodele 2018 kaik enamba mi 5300 minerališt toižendad oma vahvištadud i ližatas severt-se kümnikoid uzid joga vodel, no vaiše 100..150 mineralad oma avaros levitadud.

Mineralogii tedoidab mineraloid, tedomehed oma mineralogad. Genetine mineralogii sel'gitab mineraloiden augotižlibundad, mineraloiden filogenii tedoidab niiden toižendoiden pojavut.

Klassifikacii[vajehta | vajehtada tekst]

Mineral voib olda mitte taht agregatižes olendas, no mineraloiden tobj pala oma kovad hibjad. lugese mineralaks, nozol vezi — ei. Jagadas mineraloid nenikš: kristalliženke strukturanke, amorfižed, metamiktižed (kristallform irdpolespäi, no amorfine olend).

Kivisugu voib mülütada severt-se mineraloid (polimineraline) vai vaiše üht mineralad (monomineraline kivisugu).

Fizižed ičendad[vajehta | vajehtada tekst]

Himine mülünd i kristalline struktur märhapandas mineralan ičendoid. Jagadas nenikš: mehanižed (skalärižed i vektorižed), optižed, lüminescentižed, magnitižed (kaks'valentižen raudan mülü), elektrižed, termižed ičendad, radioaktivižuz.

Mehanižed ičendad: kovuz (märičese Moosan pordhišton mödhe), haugelmasenmär erazvuiččiš polišpäi, katkaidusen specifik, hapanduzkerteh, räbeduz, ninevuz.

Optižed ičendad: hoštuz, muju, jonon muju, vauktusen katkaidusenmär, dispersii, polärizacii.

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]

  1. Rahvahidenkeskeižen mineralogižen associacijan sait (mineralogy-ima.org). (angl.)


Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.