Logik

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
«Logikan tip»-kuva saksalaižen Gregor Reiš-kirjutajan-manahan Margarita Philosophica-enciklopedijaspäi, 1503/08. Kaks' koirad, latin.: veritas «toduz» i falsitas «kelastuz», sabustadas problema-jänišad. Logik om azektud sillogizman mekal i rigehtib jäl'giči. Parmenid venub grotas huralpäi, logine argumentacii tegi ted filosofijha hänen abul

Logik (amuižgrek.: λογική logikē «oiktan meletandan (sekoimižen) tedo» sen-žo kelen λόγος-sanaspäi «sekoimine», «mel'», «hama») om filosofijan jaguz. Se om normativine tedo intellektualižen tedoiduzradmižen formiš, metodoiš da käskusiš. Formalizuidas niid logižel kelel.

Kut sekoimižen metodoiden analiz logik šingotihe eziauguižešti koumes kul'turas ühten aigan läz 4. voz'sadad EME: kitajižes, indižes i grekižes. Aristotel' vedi logikan tedoid sistemha, pani logižen meletandan formid i ohjandimid. Openuihe logikad istorižikš kuti filosofijan i ritorikan pala. Kut tedo logik kacub todusen sandan metodoid sadud edel sidä tedoišpäi, toižin sanoin eile mujandoišpäi, no kodvindan abul.

Logikan meton üks' päsabutandoišpäi om necen azjan märhapanend: kut tulda lähtmižvendoidennoks edeližusišpäi (oiged sekoimine) i sada todhišt tedod meletandan objektas. Se kävutase paksus toimetamha hüvin tedoitud melen predmetan nüansid da sen kosketusid kactud nägusen toižidenke aspektoidenke.

Logikan nell' toižendad: formalitoi (argumentacijan tedoiduz naturaližel kelel), formaline, simvoline, dialektine (marksizman logik). Formaline logik sai todesišt šingotest 20. voz'sadan augotišespäi ühtes matematikan tedoidenke. Formalitoman logikan šingotez zavodiše 21. voz'sadal kelentedon teravanke matematizacijanke.

Erased logižed operacijad: märhapanend, klassifikacii, todestamine, kumaiduz. Formaližes logikas: eidand, kaidenduz (röunaduz), ühthevend.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]



Wiki letter w.svg Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.