Mine sisu juurde

Monterrei

Vikipedii-späi
Monterrei
Monterrey
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Meksik
Eläjiden lugu (2020) 1,142,952 ristitud
Pind 324,8 km²
Monterrei Monterrey
Pämez' Luis Donaldo Kolosio Riohas
(reduku 2021—,
Luis Donaldo Colosio Riojas)
Telefonkod +52−81
Aigvö tal'vel UTC−6,
kezal UTC−5


Lidnaglomeracijan transportkart (2014)

Monterrei (isp.: Monterrey [monteˈrei]) om Meksikan ühesanz' lidn eläjiden lugun mödhe (no sen aglomeracii otab kahtent sijad), sijadase valdkundan pohjoižpäivnouzmas. Se om Nuevo Leon-štatan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn.

Eländpunktan aluz om pandud vl 1596 ispanijalaižil sirdanuzil mehil, om nimitadud Ispanijan penen Monterrei-lidnan mödhe (nüg. Portugalijan pohjoižröunanno). Kolonialižen aigan eländpunktan ristitišt oli severz'-se sadad eläjid. Ripmatomuden sandan jäl'ghe lidn ozutihe tarbhaižeks sidokeskuseks AÜV:oiden Tehasan lidnoidenke i Mehikonke.

Monterrei šingotase raudan metallurgijal, sauvondmaterialiden tehmižel (sidä kesken cement — Cemex, koumanz' mail'mas), kivivoinhimijal, sömtegimištol (olud, limonadan FEMSA-kompanijan päfater, kukuruzjauh) i avtopaloiden pästandal.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Lidn sijadase štatan keskuzpalan päivlaskmas, 540 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Om korktoid mägid ani suvipäivlaskmha i pohjoižhe lidnaspäi. Santa-Katarin-jogi (isp.: Santa Catarina) läbitab lidnad, sid' sen päivnouzmaižid ezilidnoid, i lankteb San Huan-jogehe huralpäi (Rio Granden oigedpol'ne bassein). El'-Kučil'jo-padosein sädab vezivaradimen San Huan-jogel, veden purde Monterrein täht. Matkad Mehikohosai om 700 km suvhe orhal vai 910 km avtotedme.

Klimat om tropine pol'kuiv. Voden keskmäine lämuz om +22,9 C°, semendkun-sügüz'kun +26,1..+28,9 C°, tal'vkun-uhokun +15,2..+17,8 C°. Ekstremumad oma −3,8 C° (uhoku) i +46 C° (semendku). Kezaaigan minimum om +18,8 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +41 C° (uhoku). Paneb sadegid 667 mm vodes, enamba sügüz'kus (200 mm), vähemba tal'vkus-uhokus (17..22 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 63..72 % röunoiš voden aigan.

Lidnan municipalitet i ezilidnad (2007)

Vl 2010 lidnan eläjiden lugu oli 1 130 960 ristitud. Kaik 1 142 194 eläjad oli lidnas vl 2015, 1 084 696 eläjad oli vl 1980. Lidnaglomeracijan ristitišt om 5 341 171 eläjad 7657,5 km² pindal vl 2020 (kahtenz' surtte valdkundas, štatan 85 %; vl 2010 oli 4,1 mln i koumanz' sija).

Edeline lidnan pämez' (mer, isp.: Presidente Municipal de Monterrey) om Adrian de la Garsa Santos (Adrián de la Garza Santos, kül'mku 2015 — tal'vku 2020, lühüdoidenke rat'kaigoidenke). Valitas merad koumeks vodeks.

Avtobusad, kiruhavtobusad (Ecovia) da taksid oma kundaližeks transportaks. Vspäi 1991 metropoliten radab lidnas, se om kebn tobjimalaz (isp.: Metrorrey, vspäi 2021 om koume jonod, 40 stancijad, 40 km raudted). Panamerikaine avtote läbitab lidnad. Raudteühtenzoituz radab vaiše jüguiden täht.

Rahvahidenkeskeine civiline Monterrei-lendimport Mariano Eskobedo-jenaralan nimed[1] (MTY / MMMY, 10,9 mln passažiroid vl 2022) sijadase 20 km pohjoižpäivnouzmha orhal lidnan keskusespäi Apodak-ezilidnan taga, matkad avtotedme 32 km. Tehtas reisid AÜV:oiden äjihe lidnoihe i Keskuzamerikan maihe, mugažo Meksikan äjihe lidnoihe. Toine pen' privatine Pohjoine lendimport (isp.: del Norte, NTR) sijadase pohjoižes ezilidnas.

  1. Rahvahidenkeskeine Monterrei-lendimport oma.aero-saital. (isp.) (angl.)