Openduz

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Üläopenikad laboratorijas, Piterin valdkundaline politehnine universitet.

Openduz om tedoiden otandan rezul'tat i process (opendamine), vauktustuz.

Sanan avaros znamoičendas openduz om «melen formiruindan» produkt vai process (opendamine), mugažo «personan taban i hänen fizižiden mahtusiden» šingotesen rezul'tat.

Tehnologižes hamas «openduz om process (opendamine). Sen aigan kund andab ičeze kul'turjäl'gusid (tedoid, arvusid, mahtoid) metmahtusel — školiden, kolledžiden, universitetoiden kal't — pol'vespäi pol'vhe»[1].

Socialižen progressan kontekstas openduz (socialižiden kul'turjäl'gusiden andmižen ližaks) abuti ristituile rebitada sidoid londusenke. Nügüd' tedištusen mülü i ühten ristitun elon maht oma ripmatomad toine toižespäi.

Jogapäiväližes elos openduz el'getab openikoiden opendamišt pedagogal, sil om röunatud-ki. Opendamine kogoneb neciš openduzazjoišpäi: lugend, kirjkel', matematik, istorii, geografii, käzitö, fizkul'tur. Kaidoiden disciplinoiden opendajad (oz., astrofizik, oiktusentedo, zoologii) voidas opeta vaiše necen openduzazjan mödhe, universitetoiš i toižiš üläopendusen aluzkundoiš, kolledžiš i toižiš specialižen keskopendusen aluzkundoiš. Mugažo professionaližiden har'gmusiden opendamine om olmas, avton ohjastand ozutesikš. Sen ližaks, te ičtazopendusennoks venub Internetan kal't, sidä sadas lugendal, mänendoil muzejidme i personaližen elonmahton kal't. Ühthižen i specialižen opendusen mär determiniruiše tehmižen tarbhaičendoil, tedon, tehnikan i kul'turan šingotesen olendal, mugažo kundaližil kesksidoil.

Pifagor völ znamoiči, miše «voib jagada opendust toižele ristitule, sen aigan iče kadota opendust ed». «Pagištes täuzin, ristitud erinedas živatoišpäi arni opendusel, ellinad — varvarišpäi, sündnuded valdalaz — orjišpäi, filosofad — järgeližiš ristituišpäi», — hän lugi muga.

Openduzoiktuz om vahvištoittud valdkundaližil i rahvahidenkeskeižil oiktuzližil aktoil. Rahvahidenkeskeižed aktad oma, ozutesikš, Evropan konvencii ristitun oiktusiden da päjoudjuziden kaičendas i Rahvahidenkeskeine akt ekonomižiš, socialižiš i kul'turoiktusiš (om vahvištadud ÜRO:l vl 1966).

Velgusižen opendusen voimusiden kävutand oli tundištadud kuti ristitun personaližen tuntken degradacijan abutuz. Neciš el'gendusespäi privatine, eskai kanzaline openduz šingotaškanzihe demokratižiš valdkundoiš. Openduzazjoiden programad i kursad openikan valičendan mödhe ližaziba ičeze palan valdkundaližes keskopenduses, kazvatajad da pedagogad oigetas necidä valičendad.

Ristitun olendan olmas nügüdläižed arvoimižed vedas händast opeta keskustamata, kaiken elon aigan.

Opendamižen ijerarhii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Koverikahambad tedod i jügedambad har'gmused sijadasoiš pordhil, i voib putta jäl'ghižele pordhale vaiše edeližen pordhan opendamižen jäl'ghe. Opendusen nimituz vajehtase kaikuččen pordhan jäl'ghe fiksiruimha opendusen satusid kaikile nägujal mahtusel.

Nügüd'aigan velgusine bazine openduz om olmas (erazvuitte erazvuiččiš maiš) i pordhad sišpäi.

Opendusen pordhiden jäl'ghetuleskelend da sistematižuz oma znamasižed mugažo: specialine keskopenduz pidab sättuda üläopendusen profiläle, üläopenduz — postuniversitetan opendusen profiläle aspiranturas. Ku mugošt täut jäl'ghetuleskelendad ei ole, ka ližaopenduz om tarbhaine nügüdläižen profilän mödhe, toižin linneb jügedamb opetas jäl'ghižel pordhaižel.

Pordhad lugesoiš alemba kirjutadud kahtes jaguses.

Universaližen opendusen pordhad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  • eziškoline openduz:
    • päivkodi;
    • eziškoline (školanedeline) vaumičend (eziškol);
  • ühthine openduz:
    • augotižopenduz (alaopenduz);
    • ühthine päopenduz (alakeskopenduz);
    • täuz' ühthine openduz (ühthine keskopenduz).

Eziškoline openduz om ezmäine opendusen pordaz. Se om lapsen kazvatuz, opendamine, melen, personan i hibjan šingotez, mugažo kacund da holitamine kaks'kuižes igäspäi seičemevoččehe igähäsai. Nece openduz voib olda velgusižeks valdkundha kacten. Erased Venäman kanzad jädas päivkodin sijata, sidä vaukoid pidab vaumita kazvatajid kanzaližen školanedeližen kazvatandan täht. Edel ühtnemišt alaškolha (äjad lidnalaižed školad oma specializacijanke) laps' opendase ühthižen opendusen aluzkundas — eziškolas, vai lapsiden ližaopendusen aluzkundoiš (lapsen aigaližen šingotesen keskused da ühtnendad).

Ühthine augotižopenduz om ezmäine ühthižen opendusen pordaz, sidä sadas severz' vot. Opendamine vedase augotižškolas (alaškolas). Erazvuiččiš valdkundoiš augotižopendamine zavodiše 5-7-voččes igäspäi, vedase seičemehe vodhesai. Nügüd'aigan kaikutte seičemenz' laps' kümnespäi mail'mas sab augotižopendust, UNESCO:n naprindoil ezimeletihe tehta velgusižeks augotižopendust mail'man valdkundoiden enambuses vodele 2015.

Keskopenduz om velgusine kaikiden täht šingotadud valdkundoiš. Vedadas opendamižen keskškolas. Necidä pordast sadas läz täuz'igän. Sen pämet om vaumičend samha professionališt opendust neniš aluzkundoiš: professionaližed školad, kolledžad, tehnikumad, üläopendusen aluzkundad. Ristitud tehtas ühtnemižen niihe ÜVE:n satusiden mödhe.

Professionaližen opendusen pordhad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ristitišton opendusen mär (Education Index) mail'man erazvuiččiš maiš ÜRO:n «Satusenladindan ristitkundan šingoteses» mödhe (Human Development Report) vozil 2007/08.

Ristitun opendusen tazopind ližadab mail'man kaikiš valdkundoiš päiči niiš, kus sodategendad jätktasoiš.

Professionaližen opendusen pordhad oma mugoižed, kebnetud nägul:

  • lapsiden ližaopenduz;
  • professionaline openduz:
    • professionaline augotižopenduz;
    • professionaline keskopenduz;
    • professionaline üläopenduz:
      • üläopendusen bakalavriat;
      • specialistoiden vaumičend i magistratur;
  • üläopendusenjäl'ghine professionaline openduz:
    • aspirantur (vai internatur, ordinatur, adjunktur);
    • doktorantur;
    • kvalifikacijan lujenduz;
    • kahtenz' da tž. üläopenduz;
    • uz' vaumičend;
  • professionaline vaumičend.

Motivacii om znamasine faktor professionaližes opendamižes.

Lapsiden ližaopenduz om ühthižen opendusen vajehtui pala ičeze motivacijanke. Mugoi openduz abutab openikale sada tedištusen i sädamižen seižujad tarbhaižut, šingotada person i märita ičeze tulijad professijad. Nece process paneb eloho opendusen ližaprogramiden abul.

Üläopenduz ei ole velgusine šingotadud valdkundoiš eskai, läz ristitišton pol't sab sidä. Üläopendusen sistem om ižandusen znamasine sarak, se om tedoiden i opetud radnikoiden purde toižiden sarakoiden täht. Üläopenduz jagase kahthe pordha: bakalavriat i magistratur. Pästai Venämaha «specialist»-kvalifikacii sättub magistraturale (toižin sanoin, kahtendele pordhale). Openduzaluzkundad üläopendusen samižen täht oma universitetad, akademijad, sodaškolad, röunan taga — mugažo kolledžad. Üläopendusen aluzkundoiden pästtud ristitud sadas diplomid.

Edesine opendamine mäneb aspiranturas i doktoranturas, tedomäran ičestand om sen rezul'tataks.

Opendamižen lopetapas specialistad da magistrantad oma velgustadud ühtneda diplomprojektoihe tedoidusidenke aluseks, aspirantad — uzihe tedoidusihe. Diploman lad i tedomäran ičestand riptas tedotön satusišpäi.

Professionaližiden mahtoiden kävutamižen aigan professionaline ližaopendamine tegese regulärižikš vemha kvalifikacijad tedoiden uziden standartiden mödhe.

Opendamižen toižendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  • valdkundaline i privatine;
  • kollektivine, ičtazopendamine (ičeopendamine) i ekstern (eksternat);
  • maksutoi i maksline;
  • stacionarine i stacionaratoi;
  • formaline, formalitoi i süvetud;
  • elektronikan abul i elektronikata.

Venäman openduzaluzkundoiden ohjanduzsistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Openduzaluzkundoiden ohjanduz om koumepordhaine, se sättub valdkundaližen ohjastusen tazopindoile: municipalitetad, federacijan subjektad, federacijan tedo- da openduzministruz. Rahvahanopenduzmänetused oma municipaližiden ühtnikoiden büdžetoiden kaikiš suremb pala (erašti enamba büdžetan pol't).

Vikipedijan rol' opendamižes[redaktiruida | redaktiruida purde]

Britanine joganedal'ne The Economist-lehtez kirjuti Vikipedijan pozitivižes roliš[2] (tedoiden objektivine purde) valdkundaližen openduzkontrolin i opendamižen politiziruindan arvoimižiš:

A trip to Wikipedia by way of a smartphone will not necessarily let children work their way out of such dichotomies. But it will help.


— «Matk Vikipedijha smartfonan kal't abutab säta ičeze lähenemižen küzundoidennoks ei kaikile lapsile. No abutab».

Opendushe sidodud vepsän muštatišed[redaktiruida | redaktiruida purde]

  • Ala openda kalad ujumaha.
  • Ei koir ujumaha opete händad ligotamata.
  • Igän eläd, igän openud.
  • Min norelaz opendatoi, sen rauhemba mahtad.
  • Openda laps', kuni mučuine.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. George F. Kneller. Introduction to the Philosophy of Education. New York: John Wiley and Sons, 1971. Lpp. 20-21. (angl.)
  2. Textbooks round the world. //The Economist, Oct 13th 2012. (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]